Planet Zemlja

Evropska komisija je objavila vsakoletni multimedijski letopis, v katerem predstavlja glavne dosežke Evropske unije v minulem letu.

„Evropa in vi - kratek pregled dosežkov EU” je zbirka desetih zgodb o uspehu, v katerih je EU s svojimi ukrepi dosegla konkretne rezultate, ki koristijo državljanom na različnih področjih - od enotnih polnilcev za vse prenosne telefone do novih pravil za nadzor bank ter skupnih prizadevanj, da bi gospodarski krizi sledili nova rast in delovna mesta. Multimedijski format letopisa zagotavlja boljši dostop za širšo javnost, saj lahko državljani brošuro berejo prek spleta in si ogledajo tudi kratke video posnetke o vsaki predstavljeni temi, tiskana različica brošure pa bo kmalu na voljo v 22 uradnih jezikih EU.

Jože Mraz, vsestranski človek. Igralec, mož, oče, dedek, čebelar. Povprašali smo ga, kakšno je njegovo mnenje o okolju in kazenskih ukrepih za napačno ločvanje odpadkov.

“Čebele res potrebujejo čisto okolje. Prepričan pa sem, da visoke denarne kazni za kršitelje niso pravi ukrep. Vzgoja, poštenje in morala, to je edina pot. Slovenski človek naivno misli, kadar greši in svinja okolico, češ, če ga nihče ne vidi in opazi pri njegovih »grehih«, da pač ne greši. Tudi Martin Krpan je tihotapil sol, cesarju pa se je zlagal, da je le nekaj brusov in kresilnih gob naložil. Nekaj takega je tudi med nami Slovenci in še se bomo morali vzgajati.”

Evropska komisija je danes objavila poročilo o posredni spremembi rabe zemljišč, povezani z biogorivi in tekočimi biogorivi. Poročilo ugotavlja, da posredna sprememba rabe zemljišč lahko zmanjša prihranke emisij toplogrednih plinov, povezane z biogorivi, prepoznava pa tudi vrsto negotovosti, povezanih z modeli, ki so trenutno na voljo.

Evropska komisija v sporočilu napoveduje, da bo izvedla oceno učinka, pri čemer bo upoštevala možne spremembe obstoječe zakonodaje. Poleg tega si bo na tem področju še naprej prizadevala za zagotavljanje, da so politične odločitve utemeljene na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih. Današnje sporočilo povzema analize, ki jih je Komisija opravila v zadnjih dveh letih, vključno s pregledom posvetovanj o tej temi, v katera so bili vključeni tako strokovnjaki kot širša javnost. Komisija se bo zdaj osredotočila na podrobno oceno najustreznejših možnih pristopov za reševanje tega problema, ki jo bo predstavila do julija 2011. Oceni bo, če bo to potrebno, sledil zakonodajni predlog za spremembo direktiv o energiji iz obnovljivih virov in o kakovosti goriva.

Vir: Evropska komisija

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) je objavilo referenčno poročilo, v katerem podaja pregled metodologij za ocenjevanje ladijskih emisij v zrak, opisuje tehnološke rešitve in analizira možne politike za zmanjšanje emisij ogljika in onesnaževanja zraka v tem sektorju. Pomorski promet je odgovoren za okoli 4 % svetovnih antropogenih emisij ogljikovega dioksida, kar je na ravni ogljičnega odtisa približno enako Nemčiji.

Emisije, ki jih povzroča mednarodni pomorski promet, zaenkrat še niso zakonsko urejene, vendar o njih potekajo razprave v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) in okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Pomorski promet je glede emisij toplogrednih plinov sicer okoljsko najprijaznejši način prevoza, vendar naj bi se po ocenah ob odsotnosti ukrepov emisije ladij do leta 2050 povišale za 150 do 200 %. Trenutno okoli 50 000 trgovskih ladij opravi prevoz 90 % dobrin na svetovni ravni, zaradi česar svetovno gospodarstvo nujno potrebuje pomorski promet.

Včeraj, 20. decembra, je stopil v veljavo sistem energijskih oznak, ki prvič predlaga uporabo energijskih oznak za televizorje in prenavlja sistem energijskih oznak, ki se že uporablja za hladilnike, pomivalne in pralne stroje. Energijske oznake pomagajo kupcem pri izbiri proizvodov z večjim prihrankom energije in s tem tudi denarja, proizvajalce pa spodbujajo, da razvijajo in finančno podpirajo energetsko učinkovito zasnovo izdelkov. Za televizorje, ki k porabi električne energije povprečnega gospodinjstva prispevajo skoraj 10 %, bodo morali proizvajalci tako prvič doslej označiti energetsko učinkovitost svojih izdelkov na lestvici od A do G.

Oznaka bo morala biti jasno prikazana na televizorji in v oglasih, če je v njih navedena cena izdelka. Skladno z zakonodajo se energijsko označevanje hladilnikov-zamrzovalnikov, pomivalnih in pralnih strojev označuje že vse od leta 1992 in velja za izjemno uspešno. Danes spada kar 90 % naprav, prodanih v EU, v energijski razred A, ki je najboljši možni razred. Toda po zaslugi novih tehnologij bi bilo mogoče zmanjšati energijsko porabo izdelkov iz razreda A še za polovico, zato se je EU odločila, da lestvico razširi navzgor z dodatkom treh novih razredov - A+, A++ in A+++ - za izdelke, ki presegajo energetsko učinkovitost razreda A.

Ker se je v javnosti pojavilo nekaj vprašanj in napačnih interpretacij o našem natečaju Okolju prijazna občina 2010, smo pripravili krajšo obrazložitev.

Cilj natečaja je bil analiza stanja in predvsem ocena aktivnosti, ki jih slovenske občine izvajajo, da bi občankam in občanom zagotovile bivalne in življenjske pogoje, ki jim jih zagotavlja Ustava. Če smo želeli, da je analiza relevantna, smo morali tudi natančno ločevati med pristojnostmi lokalnih skupnosti in države. Samo na ta način smo lahko ugotovili, ali gre za pomanjkljivosti pri delovanju ali regulativi lokalnih skupnosti ali za pomanjkljivosti državne, morda pa celo evropske regulative.

Tako smo pred meseci vsem slovenskim občinam poslali posebne vprašalnike, v katerih smo jih prosili, da nam posredujejo podatke o področjih, ki so najbolj vitalnega pomena za razvoj občine, da nam posredujejo podatke o okoljskih projektih, ki so jih v času preteklega mandata začeli izvajati, in o okoljskih projektih, ki so jih v preteklem mandatu dokončali in so bili v pristojnosti občine. V vprašalniku so morali navesti tudi podjetja ali organizacije, ki so največ prispevale k varovanju okolja v občini, in tista, ki so najbolj obremenjujejo okolje v občini, načine sodelovanje občine z lokalnimi deležniki, pa tudi s področja stanja osveščanja na področju ekologije. Del vprašalnika smo namenili tudi vprašanjem o organizaciji služb, ki so v njihovi občini zadolžene za skrb za okolje. Odgovore na naš anketni vprašalnik nam je posredovalo 33 občin, kar je glede na izkušnje s podobnimi našimi prejšnjimi projekti, v prvem letu pričakovano število. Zaradi neprimerljivosti med pretežno ruralnimi in urbanimi občinami smo jih razdelili v tri kategorije po številu prebivalstva: do 3000 prebivalcev, med 3.000 in 10.000 prebivalci in tiste nad 10.000 prebivalci. Ena tretjina vseh sodelujočih občin je bila v kategoriji nad 10.000 prebivalci, med katerimi MO Celje ni bila največja.

V obrazložitev podelitve naziva Občini Celje smo zapisali, da so najbolj pozitivni dosežki MO Celje izgradnja centralne čistilne naprave, izgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki - RCERO, ter toplarne za termično obdelavo ostankov komunalnih odpadkov in blata. Ob tem so pomembno pozornost namenili projektom urejanja okolja in rekreacijskih površin. Pohvalili smo tudi odločitev občinske uprave da izpelje energetsko obnovo javnih zgradb in javne razsvetljave. Našteto je bilo temelj, da MO Celje prepoznamo kot najboljšo med tistimi občinami, ki so nam pač posredovale odgovore.

Seveda je dejstvo, da naše prepoznavanje dobrih praks v MO Celje ne pomeni, da je stanje okolja v Celju dobro. Taka trditev bi bila nestrokovna in neutemeljena, podobno kot če bi po drugi strani trdili, da na področju varstva okolja v tej občini ni bilo storjenega nič. Okoljsko so zelo obremenjena praktično vsa urbana in industrijska središča v Sloveniji. Področja okoljskih obremenitev (zrak, voda, zemlja…) pa se razlikujejo deloma zaradi sodobnih razvojnih trendov, deloma zaradi zgodovinske dediščine posameznih okolij. Pri reguliranju novonastalih okoljskih obremenitev ima vlogo tudi lokalna skupnost (prostorski akti, lokalni promet, komunala), vendar je glavni del odgovornosti za sistemsko določanje kriterijev pod katerimi lahko delujejo posamezni obremenjevalci okolja, predvsem v rokah države.

Širše področje stare cinkarne v Celju je tudi po našem mnenju eno od tistih, ki zelo obremenjuje okolje v MO Celje in nujno potrebuje sanacijo. To je realna težava z zelo dolgo »brado«, za katero pa bodo morali čim prej najti kakovostne rešitve lastniki in država, lokalna skupnost (MO Celje) pa ima pravico in dolžnost sodelovati v postopku reševanja ter morda vanj posegati z odločitvami, za katere je pristojna.