Planet Zemlja

Les je med drugim tudi tradicionalen vir energije. Najpogosteje ga za ta namen pridobivamo iz gozdov (1,3 mio m³/leto, precejšnje količine pa tudi izven gozdov (0,4 mio m³/leto). Primeren vir lesa za kurjenje so tudi lesni odpadki pri proizvodnji lesnih izdelkov in t.i. odslužen les. Iz gozdov pridobljen les se za namene kurjave uporabi običajno najmanj kvaliteten les oz. tisti les, ki ga ne zmoremo uporabiti za izdelke.

Gozdovi imajo po eni strani potencial po skoraj še enkrat večji ponudbi lesa za energijo od sedanje, a se ob tem seveda pojavlja vprašanje, za kaj bomo uporabljali les v prihodnje. Ponovno smo ga namreč odkrili kot najustreznejši material za gradnjo in bivanje, sedanjost ga definira kot enega od visokotehnoloških materialov (narave), v prihodnosti, ki se je že začela, pa bomo iz njega izdelovali poleg vsega znanega tudi tekstil, ogljikova vlakna, plastične mase, lepila, zdravila in še marsikaj. Vprašanje je torej, koliko nam ga bo sploh lahko ostalo za kurjenje, ker bo gozdarsko-lesarski sektor po predvidevanjih postal največji bio-rafinerijski sektor. Kljub svoji obsežnosti pa gozdovi niso neomejen vir za zadovoljevanje vseh naših potreb po lesu: glede na slovenske potrebe po energiji bi z nadomestitvijo vseh drugih virov energije z energijo iz lesa vse naše gozdove posekali v zgolj 9 letih.

Tudi pitna voda je eden od zelo pomembnih proizvodov gozdov. Ob težavah drugje (npr. na urbanih in kmetijskih površinah) je zelo pomembno, da v gozdovih ne uporabljamo herbicidov, fungicidov in gnojil ter tako ohranjamo naravne pogoje za strateško surovino 21. stoletja - vodo. Gozd pa je še mnogo več od lesa in vode; skupaj s tradicijo in sodobnim ter strokovnim načrtovanjem njegovega razvoja nam ob hkratni proizvodni funkciji lahko istočasno izpolnjuje še ekološke in socialne cilje, ki mu jih postavlja sodobna družba.

Slika: FreeDigitalPhotos.net

Na našem trgu je na voljo obilo superživil: vsaj deset ponudnikov ponuja sok aloje vere, klamatske alge, spirulino in chlorello (prodajajo jo tudi pod imenom Algea), na voljo so tudi ječmenova trava, noni sok itn.

Dobra lastnost vseh teh izdelkov je, da jih od naravnega deli en sam proizvodni postopek: sušenje ali cejenje. Pod imenom superživila pa nam poskušajo vsiliti tudi vse več močnih antioksidantov in drugih prehranskih dopolnil, ki nastajajo z veliko poseganja v naravno ali pa sploh niso naravni izdelki. Skupno vsem je, da jim ponudniki pripisujejo skorajda čudežne moči.

Vsebnost hranilnih snovi v rastlini aloa vera je dokaj dobro raziskana. Težava je v tem, da nimamo podatkov o vsebnostih dragocenih snovi v teh sokovih in drugih izdelkih. Odvisno od načina pridelave in predelave se vsebnost “dobrega” od proizvodnje do trgovinske police lahko razpolovi - nekatere snovi pa celo povsem izginejo.

Pri algah je lažje, saj so opravili analize že pripravljenih izdelkov, zato je znano, kaj zaužijemo z vsako kapsulo ali tabletko. Pomembno je vedeti, da besedo alge uporabljamo za različne rodove. Klamatske alge in spirulina so prednice vseh rastlinskih in živalskih oblik, zato pripadajo rodu cianobakterij. To je tudi razlog, da vsebujejo snovi, ki jih praviloma najdemo v živalskih snoveh (vitamin B12, maščobne kisline ipd.).

Vir: viva.si
Slika: FreeDigitalPhotos.net

Najnovejša znanstvena raziskava postavlja orehe na prvo mesto skupine živil, ki veljajo za skoraj popolno. Na srečanju Ameriškega kemijskega združenja so znanstveniki predstavili analizo, ki kaže, da vsebujejo orehi kombinacijo bolj zdravih in kakovostnih antioksidantov kot katerikoli drugi oreščki.

V eni pesti orehovih jedrc je skoraj dvakrat toliko antioksidantov kot v drugih oreščkih. »Na vrhu lestvice so nedvomno orehi, sledijo jim arašidi, mandlji, pekani in pistacije,« je dejal dr. Joe Vinson, avtor analize, in pripomnil, da ljudje tega daru matere narave žal ne uživajo dovolj. Večina jih je prepričanih, da so oreščki mastni in kalorični.

Vir: bodieko.si

V štiričlanskem gospodinjstvu proizvedemo kar 1/3 vseh emisij CO2 s pripravo hrane, zato bodite pri pripravi kar se da racionalni in varčni.

Pri kuhanju lahko privarčujete, če imate posode pokrite s pokrovkami, medtem ko pri peki, če je okence pri pečici čisto, saj vam ni treba nenehno odpirat pečice.

Pri pri pomivanju posode je bolje uporabiti pomivalni stroj kot posodo čistiti na roke, ta pa naj bo vedno naložen do zadnjega kotička.

Vir: http://www.energyneighbourhoods.eu/sl

Evropska komisija je odobrila 22 programov za promocijo kmetijskih proizvodov v Evropski uniji in državah zunaj EU. Skupni proračun za programe, od katerih bo večina trajala tri leta, znaša 71,94 milijona evrov, od česar bo EU prispevala 35,97 milijona evrov.

Izbrani programi, med katerimi ni nobeno iz Slovenije, zajemajo oljčno olje, mleko in mlečne izdelke, meso, sveže in predelano sadje in zelenjavo, ekološke proizvode, jajca, vina in žgane pijače ter vrtnarske proizvode, pa tudi proizvode, zaščitene s kakovostnimi označbami EU, tj. z zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP).

Vir: PEK

Ljubljanski mestni redarji že od leta 2008 svoje delo opravljajo tudi na kolesih. Kolesa kot službena vozila prinašajo številne pozitivne učinke, med drugim manjše izpuste CO2 in trdnih delcev, boljšo odzivnost in lažje izvajanje operativnih nalog redarjev, pojasnjujejo v Umanoteri.

Uporabo službenih koles so uvrstili med dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

Več si lahko preberete na: http://www.energijadoma.si/znanje/iz-prakse/dobra-praksa-ljubljanski-mestni-redarji-na-kolesih