Planet Zemlja

Podnebne spremembe so med največjimi izzivi, s katerimi se trenutno spopada svet, Evropska Unija in tudi Slovenija. Cilj znižanja izpustov toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 je postal zakonska zahteva Evropske Unije, soočeni pa smo tudi z zahtevami po povečanju snovne učinkovitosti ter s potrebo po preobrazbi v nizkoogljično družbo.

O teh in mnogih drugih izzivih za izvajanje podnebno-energetskih zavez so potekale razprave na petih podnebnih posvetih, ki so po Sloveniji potekali od maja 2010 v okviru projekta »Slovenija znižuje CO2«. Posveti so ena izmed akcij v okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Vlado RS pri komuniciranju evropskih vsebin.

Zaključni posvet na temo prehoda v nizkoogljično družbo bo potekal 10. januarja 2010 med 9. in 13. uro na Gospodarski zbornici Slovenije na Dimičevi 13 v Ljubljani.

Foto: SciNews Blog

Vir: Evropska komisija

Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) je v nedavnem pogovoru za spletni portal www.razglej.se spregovorila tudi o tem, kateri bodo njeni prednostni cilji v letu 2011, ki vse bolj glasno trka na vrata. Povedala je, da njene prednostne naloge ostajajo na področju podnebnih sprememb in energije.

»V prihodnjem letu se bom intenzivno ukvarjala s pripravo evropske zakonodaje o radioaktivnih odpadkih, zelo pomemben pa bo tudi dosje o tem, ali naj Evropska unija enostransko zniža izpuste toplogrednih plinov za 30 % namesto doslej dogovorjenih 20 % do 2020,« zagotavlja evropska poslanka iz Slovenije.

Foto: C Photo Europäisches Union

Evropska komisija je v petek zagnala uporabnikom prijazno spletišče o čistih vozilih, namenjeno javnim organom in vsem, ki jih skrbi za okolje in jim bo tako pomagalo pri izbiri najčistejših in energetsko najučinkovitejših vozil na trgu.

Portal o čistih vozilih, ki zajema osebne avtomobile, lahka in težka gospodarska vozila ter avtobuse, bo v veliko pomoč, saj je treba v skladu z direktivo o čistih in energetsko učinkovitih vozilih od tega meseca dalje pri nakupu vseh vozil, namenjenih storitvam javnega prevoza, upoštevati porabo energije ter emisije CO2 in onesnaževal. Novi portal zagotavlja informacije o različnih tehnologijah, porabi energije in emisijah vozil, ki so na voljo na evropskih trgih. Ponuja pregled zakonodaje na tem področju na ravni EU in v vseh državah članicah ter nudi podporo pri skupnih javnih naročilih.

V teh dneh se številni prebivalci in prebivalke Slovenije soočajo s poplavami, ki so jim uničile domove, pokvarile pridelke, ogrozile njihovo bivanje … O tem je Tanja Fajon, evropska poslanka, tudi spregovorila na zasedanju Evropskega parlamenta. Kot je dejala, nas narava opozarja, da je čas za ukrepe sedaj in ne jutri.

V svojem nagovoru je pozvala vse poslance in poslanke v evropskem parlamentu, da bolj zavzeto in odgovorno pristopijo k boju proti podnebnim spremembam. Enako je pozvala tudi našo in druge evropske vlade in odgovorne politike. Dejala je tudi, da kopenhagenski cilji niso dovolj, temveč moramo prepričati ZDA in Kitajsko in si postaviti nove zavezujoče cilje.

Fajonova je opozorila tudi na dejstvo, da bo ob tem, ko gospodarska, finančna in socialna kriza še ni končana, slovenska vlada najbrž primorana za pomoč prositi Solidarnostni sklad. Ob tem je pozvala Bruselj, da Sloveniji v tem primeru tudi pomaga.

Evropska komisija je danes objavila ugotovitve o odnosu Evropejcev do biotske raznovrstnosti, do katerih so prišli z javnomnenjsko raziskavo Evrobarometer. V raziskavi so ugotovili, da veliko Evropejcev sploh ne razume izraza biotska raznovrstnost, prav tako pa so premalo obveščeni o njeni izgubi.

Večina vprašanih sicer v izgubi biotske raznovrstnosti vidi resen problem, a so mnenja, da njih osebno ne bo prizadel. V raziskavi so jih prav tako povprašali, zakaj, menijo, je trud na tem področju tako nizek. Ob tem so vprašani po večini dejali, da je težava v slabi obveščenosti o možnih ukrepih.

Raziskava je tudi pokazala, da si za ohranitev biotske raznovrstnosti najbolj prizadevajo na Portuglaskem in v Sloveniji.

Komisija je tako sprožila vseevropsko kampanjo, s katero želijko evropsko javnost obvestiti o izgubi biotske raznovrstnosti ter posledicah tega. Glavni cilj je tako približati problematiko širši javnosti in posledično preprečiti upad biotske raznovrstnosti v EU.

Vir: Evropska komisija