Zakaj ob podnebnih spremembah ne smemo ostati ravnodušni

tanjacegnar1Nedavna podnebna konferenca pogodbenic konvencije ZN o podnebnih spremembah v Cancunu je bila namenjena dogovarjanju o ukrepih mednarodne skupnosti za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, zato so se je udeležili predvsem politiki.

Kot ugotavlja mag. Tanja Cegnar, svetovalka za podnebne spremembe na Agenciji RS za okolje (ARSO), podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti niti z najbolj radikalnimi ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov; lahko jih le upočasnimo in omejimo, da nam ne povzročijo neobvladljive škode. Mednarodna pogajanja in iskanje skupnih zavez so nujno potrebni, saj zastavljene cilje lahko dosežemo le, če si bodo zanje prizadevale vse države.

In kaj razkrivajo podnebni podatki? Svetovna meteorološka organizacija je v Cancunu predstavila podatek, da je desetletje 2001-2010 najtoplejše po letu 1850, ko smo začeli instrumentalno spremljati povprečno svetovno temperaturo. Letošnje leto bo zelo verjetno tretje najtoplejše, pravi Cegnarjeva. Po njenih besedah tudi podatki za Slovenijo, ki jih zbira Agencija RS za okolje, kažejo, da povprečna temperatura narašča. Spreminja se tudi padavinski režim, vroči poletni dnevi so vse pogostejši, snežne odeje po nižinah pa je vse manj.

»Iz naših meritev so prav tako razvidni naraščajoči trend gladine morja, spremembe v pretokih rek in številu zaledenitve jezer, priča smo pogostejšim sušam, poplavam ter neurjem,« še opozarja Tanja Cegnar.

Vir: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/#N8130

Podzemno mesto v vzhodni Sibiriji

podzemno-mesto

Knjiga Nebo se podira, avtorice Sidney Sheldon, med drugim bralca pritegne z idejo o podzemnem mestu v Rusiji. Čeprav je na začetku knjige zabeležno, da je vsebina besedila črpana iz policijskih virov in zapiskov, se nevednemu prebiralcu zgodbe zdi slikovito opisovanje podzemnega mesta zgolj plod domišljije.

Danes objavljamo vest o načrtu izgradnje podzemnega mesta v vzhodni Sibiriji, eko mesta, ki naj bi nastalo na mestu 550 metrov globokega rudnika. Podzemno mesto bo prekrito s fotovoltaiko in pokrito s stekleno kupolo, ki naj bi zagotavljala stalno temperaturo skozi vse leto, v njem pa naj bi živelo 100.000 prebivalcev.

Vir: Good design

Žiga Vavpotič: “Vidim možnost izboljšanja, vsaj, kar se tiče učinkovite rabe energije.”

ziga1Med pogovorom z Žigom Vavpotičem, 26-letnim samostojnim podjetnikom, nas je poleg njegove ljubezni do ljudi zanimala tudi njegova skrb za okolje. Žiga nam je zaupal: »Kar se tiče varstva okolja, gotovo vidim možnost izboljšanja, vsaj, kar se tiče učinkovite rabe energije. Kakšna luč premalo ugasnjena, voda, ki teče, ko si umivam zobe. Se pa vozim s kolesom , za domačimi ljubljenčki pospravljam, hranimo ptice.«

Napredek pri raziskavah za gojenje modre tune

Španski znanstveniki so korak bližje h gojenju modre tune, saj naj bi jim prvič uspelo iz jajčec vzgojiti spolno zrele ribe vrste atlantski bonito. Atlantski bonito spada med tesne sorodnike ogrožene sredozemske modre tune, zato gre za proces, pri katerem so spoznali veliko tudi o tem, kako ohraniti modro tuno.

Po pisanju revije Življenje in tehnika, naj bi Fernando de la Gándara in sodelavci španskega Oceanografskega inštituta v Murciji namreč sporočili, da bodo lahko veliko tehnik, ki so jih razvili pri gonjenju bonita, uporabili tudi pri modri tuni.
Le-ta v Sredozemlju doživlja velik pritisk na svoj obstoj zaradi lova, ki je v preteklih štirih desetletjih njen stalež na tem območju zmanjšal kar za 50 %.

Cikel vzreje modre tune naj bi znašal štiri leta, tako da znanstveniki napovedujejo, da bodo za uspešno vzrejo potrebovali vsaj še toliko časa. Raziskave in vzreja potekajo v okviru evropskega projekta Selfdott.

Vir: Življenje in tehnika, Foto: classicnatureprints.com