Planet Zemlja

Poslanci SD dr. Luka Juri, Matevž Frangež in Dejan Levanič so na današnji novinarski konferenci predstavili pismo danskemu premierju in predsedujočemu podnebnemu vrhu v Kopenhagnu Larsu Lokkeju Rasmussenu. V pismu so izrazili skrb, da udeleženci podnebne konference v Koebenhavnu ne bodo dosegli dogovora.

Poslanci SD se tako s svojim pismom pridružujejo tisočim, ki pozivajo vrh, naj nacionalni voditelji presežejo nacionalne interese in sprejmejo konkretne odločitve. Po njihovem mnenju sta namreč najvplivnejši državi na srečanju trenutno ZDA in Kitajska, v prihodnosti pa pričakujejo večjo vlogo EU. Poslanci so še ponazorili, kakšen negativen vpliv bi imel neuspeh konference v prihodnosti na Slovenijo: zaradi dviga gladine morja bi izgubili del obale, spremenili pa bi se tudi podnebni pogoji v drugih regijah.

John Prescott, poročevalec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) o podnebnih spremembah ter pogajalec EU v Kyotu je včeraj opozoril, da bodo morale ZDA narediti veliko več za dosego sporazuma v Koebenhavnu. ZDA je tako opozoril, da je njihovo onesnaževanje največje, prav tako je najvišji BDP.

Po njegovem mnenju in po resoluciji PACE bi tako morali tudi pri podnebnih dogovorih upoštevati enakost in socialno pravičnost ter se držati načela, da kdor onesnažuje, ta plača. Ob tem je opozoril še, da bi moral predsednik Obama čim bolje izkoristiti svojo izvršno oblast ter povišati cilj ameriških emisij. Tako oster odziv je bil posledica izjave Todda Sterna, posebnega odposlanca ameriškega predsednika za podnebne spremembe, ki je dejal, da so emisije »le matematika«.

S postopnim prihajanjem pomembnih svetovnih voditeljev na konferenco se počasi začenja drugi del pogajanj v Koebenhavnu, v katerem bodo le-ti sodelovali. Zaradi pomembnosti tega dela je prišlo do spremembe pri vodenju same konference in sicer dozdajšnja konferenčna predsednica Connie Hedegaard je odstopila ter prepustila mesto danskemu premieru Rasmussenu. Connie sicer ostaja posebna zastopnica premiera oziroma novega predsednika konference, oba pa pravita, da je bila sprememba potrebna zaradi zadnjega dela konference, ki bo po vsej verjetnosti zelo stresen in napet. Vse to priča o izrednem pomenu konference in dosegu končnega dogovora.

Avstralija, Francija, Japonska, Norveška, Velika Britanija in Združene države so včeraj sklenile dogovor, po katerem bodo namenile 3,5 milijarde dolarjev za zaustavitev krčenja gozdov v državah v razvoju. Pri tem so poudarili še, da se bo v letih med 2010 in 2015 potrebovalo okoli 25 milijard dolarjev, v kolikor bodo želeli zmanjšati stopnjo krčenja gozdov za 25 % do 2015.

Večino tega denarja naj bi zagotovile razvite države in s tem podprle trud držav z deževnim gozdom. Trud za preprečitev krčenja gozdov tako predstavlja eno izmed pomembnejših področij, saj bi nadaljno krčenje lahko privedlo do popolne izgube gozdov, kar pa bi negativno vplivalo na globalno klimo in tudi na mnoge, katerih preživetje je odvisno od deževnih gozdov.