Državni Zbor potrdil nov davek na motorna vozila

Potem ko je državni svet na Zakon o davku na motorna vozila izglasoval veto, so ga poslanci v državnem zboru zdaj znova potrdili. Davčna stopnja obdavčitve avtomobilov bo od zdaj odvisna od izpustov CO2. Društvo Planet Zemlja je aktivno sodelovalo z nekaterimi poslanskimi skupinami pri pripravi dopolnitev in sprejemanju zakonskih določil, zato seveda sprejetje takšnega sistema obdavčevanja pozdravljamo. V društvu pa smo mnenja, da zakonska določila vendarle niso sledila vsem zastavljenim ciljem, saj bolj kot sedaj veljavna zakonodaja obremenjuje vozila z manj kot 100 g/km izpustov CO2. Čeprav gre za skoraj simbolično davčno stopnjo 0,5 odstotka, bi vlada lahko ravno na tej simbolični ravni uvedla nično davčno stopnjo in dodatno stimulirala nakup teh avtomobilov.

Davek se tudi ne loteva obremenjevanja okolja tovornega prometa. Ker pa gre v veliki meri za posledice tranzita, bi bil za zmanjševanje obremenjevanja tako precej neučinkovito orodje. Društvo bo zato pozvalo vlado, da pripravi sistemske ukrepe taks in cestnin za tovorni promet glede na emisijske razrede ter sprejme ukrepe za omejitev tovornega prometa, predvsem v urbanih okoljih in njihovi bližini.

Glede obdavčitve motorjev se v društvu strinjamo s tistimi kritiki zakonskih določil, ki so navajali, da so lahko električni skuterji in motorji z manjšo prostornino okolju prijaznejši način prevoza predvsem v urbanih okoljih. Nikakor pa ne velja, da so motorji z večjo prostornino okolju prijazni. Takšni namreč lahko porabijo kar nekaj litrov več goriva od avtomobilov srednjega velikostnega razreda, temu primerni pa so tudi njihovi izpusti škodljivih snovi v ozračje.

V društvu Planet Zemlja bomo v prihodnjih tednih pripravili predloge tistih popravkov zakonskih določil in drugih ukrepov, za katere mislimo, da bi bolje sledili okoljskim ciljem kot sedanja določila zakona.

Zeleni Evrope zahtevajo večjo ambicioznost

european-greens-logo
Zeleni Evrope so v imenu Evropske unije Okvirni konvenciji Združenih narodov za podnebne spremembe (UNFCCC) podali predlog za nov cilj zmanjšanja emisij do leta 2020.

Ta bi naj po njihovem predlogu znašal 40 %, medtem ko je bil pred tem določen na zmanjšanje med 20 in 30 %. Zeleni Evrope so se za ta korak odločili, ker so prepričani, da s sedanjim ciljem ne bo možno doseči cilja EU o omejitvi povečevanja povprečne temperature, s katerim naj bi ne presegli povečanja temperature za več kot 2°C nad tisto v predindustrijski dobi.

Del Zelenih Evrope predstavlja tudi slovenska stranka SMS – Zeleni Slovenije, ki je prav tako podprla omenjeni predlog. Povedali so še, da bi morala EU in njenih 27 članic nadaljevati popolno predanost zaključevanju pravno obvezujočega svetovnega dogovora.

V Madridu o biotski raznovrstnosti

Včeraj se je pod španskim predsedstvom v Madridu začela dvodnevna konferenca z naslovom Vizija in cilji biotske raznovrstnosti po letu 2010, katere namen je priprava skupne EU vizije in ciljev, pri čemer se posebej izpostavlja vloga zavarovanih območij in ekoloških omrežij v Evropi.

V okviru konference se bodo srečali okoljski ministri oz. predstavniki držav, katerih dogovori naj bi pomembno pripomogli k oblikovanju taktike EU za globalna pogajanja pri teh vsebinah ter tudi k oblikovanju stališč o prioritetah dela Konvencije o biološki raznovrstnosti po letu 2010.

“Alpe kot razvojni potencial Evrope”

Slovenija od marca lani predseduje Alpski konferenci, ki sprejema politične odločitve in daje smernice za razvoj Alpske konvencije v dveletnem obdobju. Kot vodilo programa predsedovanja si je Slovensko predsedstvo postavilo izziv »Alpe kot razvojni potencial Evrope«, v tem kontekstu pa si je opredelilo tri glavne prioritete: prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v alpskem prostoru, spodbujanje regionalnega sodelovanja ter spodbujanje izvajanja Alpske konvencije na regionalni in lokalni ravni.

Foto: Alpska konvencija
Foto: Alpska konvencija

Alpska konvencija je bila s strani osmih držav, katerih del ozmelja leži v alpskem loku, podpisana že leta 1991. S podpisom so države podpisnice Alpam priznale status edinstvenega, skupnega območja, ki potrebuje skupen razvoj in politiko ohranjanja.

Države želijo s konvencijo in aktivnostmi, izvajanimi v tem kontekstu, preprečiti nastajanje nepopravljive škode v naravnem okolju ter ekosistemu ter le-to ustrezno varovati. Slovenija bo konferenci predsedovala do prvega trimesečja leta 2011, ko bo predsedovanje prevzela Švica.

Kako od trave do biogoriv?

Sončnice; Foto: Flickr (MarsW)Odvisnost od nafte in naftnih derivatov v zadnjih letih postaja zelo pereč problem. Tako se iščejo načini za uporabo drugačnih energetskih snovi, kot so na primer biogoriva. Pri tem lahko govorimo o dveh vrstah biogoriv – prva generacija in druga generacija.

Pri prvi generaciji gre za biogoriva, ki se pridobivajo iz prehrambenih poljščin – oljnih ogrščic, pšenice, koruze, sončnic, sladkorne pese, sladkornega trsa in soje, katerih produkta sta na primer biodizel in bioetanol. Pri drugi generaciji pa govorimo o biogorivih, ki jih lahko proizvedemo tudi iz slame, trave, lesne biomase in podobnega.

Ker je proizvodnja biogoriv druge generacije s trenutno obstoječo tehnologijo precej dražja, ostaja delež teh goriv zaenkrat razmeroma nizek. Tako bo potrebno v prihodnosti najti bolj učinkovito tehnologijo, hkrati pa pri pridelavi biogoriv paziti na to, da se s pridelavo biotska raznovrstnost ne bo ogrožala.

Izziv za prihodnost je torej izkoriščanje naravnih virov na način, ki ne bo škodljiv za naravo.