Planet Zemlja

Ta mesec se je od vzhodne obale Antarktike odlomila ledena gmota, ki naj bi po poročanju znanstvenikov bila velika kar 2550 kvadratnih kilometrov. Gmoto so tokovi zanesli proti Avstraliji, ob taljenju pa bi lahko povzročila marsikatero spremembo, ki bi vplivala na podnebje v severnem Atlantiku.

Tako bi se lahko pomembno spremenila temperatura morske vode, prav tako pa njena gostota, kar bi lahko povzročilo predvsem ostrejše zime. Dejstvo je, da se bo ta gmota v prihodnjih letih stalila, obstaja pa vprašanje, v koliko časa bo do tega prišlo, saj je to odvisno predvsem od tega, kam jo bo zaneslo.

Včeraj se je v New Yorku pričela vsakoletna okoljska konferenca z naslovom Zelene-varčne elektronske naprave 2010. Na konferenci obravnavajo vsa vprašanja povezana z energetsko učinkovitostjo in trajnostno zasnovo, od inovativnih napredkov pri pakiranju in proizvodnji izdelkov, vse do končnih rešitev - ekoloških embalaž - s poudarkom na  izkoriščanju obnovljivih virov energije v razvijajočih se državah.

Lani je bilo na konferenci predstavljenih nekaj odmevnih predlogov, kot npr. ta, da Coca Cola in Pepsi začneta uporabljati svoje pločevinke kot energetske zbiralce, kot tudi lekcijo o tem, kako je Dell povečal recikliranje uporabljenih proizvodov, in kako super-učinkovite luči BoGo pomagajo v vsakdanjem življenju ljudi v nerazvitih državah.

Konferenca se običajno zaključi s priljubljenim natečajem Greener Gadgets Design Competitions, kjer sodelujejo vsi, ki želijo predstaviti novo vrsto trajnostnih konceptov izdelka - od tistih, ki ustvarjajo svojo lastno energijo kot tudi tistih, ki si prizadevajo zmanjšati potrebo in porabo po električni energiji nasploh.

Na včerajšnjem srečanju so ustanovni člani društva Planet Zemlja sprejeli sklep, da znotraj društva ustanovijo Sekcijo eko lobistov. Odločitvi je botrovala predvsem potreba, ki so jo že od ustanovitve društva zaznavali v družbi, da bi interesne skupine, strokovnjaki za posamezna področja ter znanstveniki z organizirano izmenjavo informacij aktivno vplivali na sprejemanje slovenske in evropske regulative na področju ekologije.

Namen Sekcije bo pomagati vsem, ki imajo željo, interes ali idejo po spremembah slovenske in evropske ekološke regulative tako, da bo omogočala vsem ljudem kakovostnejše bivanje. Sekcija jim bo sistematično omogočala, da te svoje interese organizirano predstavijo evropskim in slovenskim regulatorjem. Pa naj gre za izvršno ali zakonodajno vejo oblasti.

Da je mogoče pozitivno vplivati na pravila, ki jih sprejemajo regulatorji, je društvo že dokazalo z nekaterimi dosedanjimi zakonodajnimi projekti kot so spremembe Zakona o davku na motorna vozila, predlog spremembe sistema javnega naročanja pri nakupu motornih vozil.

Danes je v Budimpešti potekal vrh Podonavskih držav, ki ga je organizirala Madžarska, bodoča predsedujoča Svetu EU, kot del priprave Strategije EU za Podonavsko regijo. Šlo je za prvo srečanje, povezano s Podonavsko strategijo na tako visoki ravni, namen pa je bil potrditev politične podpore držav Podonavske regije pripravi Podonavske strategije.

Vrha se je udeležila tudi slovenska državna sekretarka v Službi vlade RS za razvoj in evropske zadeve mag. Andreja Jerina, ki je tudi predstavila slovenska stališča in pobude sodelovanja v okviru Podonavske strategije. Ob tem so predvsem države Zahodnega Balkana, vključene v strategijo, izkazale veliko zanimanja za sodelovanje pri konkretnih projektih, predstavljenih s strani Slovenije.

Avstralski premier Kevin Rudd je podal Japoncem zadnji rok, do katerega morajo prenehati s svojim raziskovalnim programom kitov in posledično lovljenjem kitov v Antarktičnih vodah. S programom Japonci namreč letno ubijejo več sto teh živali.

Kot so povedali Avstralci upajo, da bodo prišli do sporazuma in bo Japonska do novembra res končala s tem programom. V kolikor pa se to ne bo zgodilo, se bodo Avstralci prisiljeni poslužiti pravnih poti in Japonce na tak način prisiliti v končanje lova na kite.

Kit grbavec v slovenskem morju, Foto: Tilen Genov/Morigenos

Pred dvema letoma je umrl slovenski ekonomist, politik ter zagovornik pravičnosti in tudi narave dr. Janez Drnovšek, ki se ga Slovenci spominjamo po njegovi preudarnosti in v zadnjih letih njegovega življenja tudi po nenavadnosti. Bil je predsednik vlade in predsednik države, v spomin pa se je zapisal tudi po njegovih opozorilih, da bogastvo ni vse.

Boril se je za Darfur, predlagal neodvisno Kosovo in tako razburkal mednarodne politične pogovore, domače politične kroge pa buril z »izleti«, ki po mnenju marsikoga niso bili primerni. Ampak, čeprav je morda kdaj bil drugačen, trmast in tudi nepredvidljiv, se je Slovencem zapisal trdo v spomin, predvsem pa ima v srcu mnogokaterega državljana še danes posebno mesto.

Ob obletnici se je dr. Drnovška spomnil tudi sedanji predsednik dr. Danilo Türk, ki je spomin nanj počastil z vencem.