Planet Zemlja

Danes bo v Ljubljani potekalo finale Ekokviza, kjer bodo udeleženi preizkusili svje znanje na temo Natura 2000. Finale torej poteka dan pred 22. aprilom, ko obeležujemo dan Zemlje. V njem se bo pomerilo 11 ekip iz celotne Slovenije, ki so zmagale na šolskih tekmovanjih. Sodelovalo bo osem regijskih ekip in dodatne tri ekipe, ki so dosegle največ točk.

Na tekmovanje so se lahko prijavili učenci 6., 7. ali 8. razreda slovenskih osnovnih šol. Kot že omenjeno, je letošnja tema tekmovanja Natura 2000. Le-ta predstavlja omrežje zavarovanih območij, ki so bistvenega pomena za ogrožene živalske in rastlinske vrste. V Sloveniji je zaradi biotske raznovrstnosti zaščitenega kar 36% celotnega območja države.

Vir: eko.telekom.si/si/ekokviz; openphoto.net

Čebelarska zveza Slovenije ob dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo v četrtek, 22. aprila, opozarja na pomen čebel. Kot pravijo, če ne bo čebel, kmalu tudi človeka ne bo. Medonosna čebela ima v naravi namreč zelo pomembno in kompleksno vlogo, saj vpliva na pridelavo hrane tako za človeka kot tudi za žival, prav tako pa na pridelavo industrijskih surovin in na človekovo zdravje.

Pri Čebelarski zvezi Slovenije so ob tej priložnosti še zapisali, da je eno izmed najpomembnejših del čebel opraševanje različnih rastlin, kot primer pa so navedli sadno drevje, pri čemer čebele oprašijo kar 70 do 80% vseh cvetov.

Kot so še zapisali, je žalostno, da smo v zadnjem času priča mnogim izgubam čebeljih rodov, pri čemer je eden izmed glavnih vzrokov za to ravno okolje, ki postaja vedno bolj neprijazno do čebel. Čebele pa še vedno ostajajo pokazatelji čistega okolja, zato si je potrebno zapomniti, da kjer ni čebel, tudi ni življenja. Po mnenju Zveze bi bilo potrebno prepovedati sredstva, ki škodijo čebelam ter nenazadnje tudi ljudem.

Vir: Čebelarska zveza Slovenije

V letošnji spomladi bo vlada Kneževine Liechtenstein prvič objavila natečaj z imenom Konstruktvino, katerega namen je nagraditi trajnostno gradnjo in prenovo stavb. Podeljene bodo nagrade za arhitekturo v skupni vrednosti 50.000 EUR. Nagrade bodo v marcu 2011 podeljene v Sloveniji v okviru mednarodne ministrske konference.

Glavni namen razpisa je preseči državne meje ter povečati ozaveščenost o odgovorni in trajnostni gradnji v celotnem alpskem prostoru. Natečaj predstavlja krepitev ekoloških, ekonomskih in socialnih vidikov trajnostnega razvoja ter poudarek na pojmu celovitega trajnostnega razvoja. Slednje pomeni energijsko učinkovito gradnjo, izbira okolju prijaznih gradbenih materialov, dostopnost do sredstev javnega potniškega prometa ter drugo.

Prijavljene projekte bo ocenjevala mednarodna žirija, ki ji predseduje švicarski novinar za področje arhitekture ter glavni urednik revije Hochparterre, kjer bo večji del izbranih projektov tudi predstavljenih. V žiriji bodo sodelovali tudi številni drugi priznani arhitekti ter drugi strokovnjaki s področja arhitekture iz Avstrije, Francije, Italije ter od drugod.

Vir: Ministrstvo za okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo Kneževine Liechtenstein; openphoto.net

Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI), 20. maja 2010, v Celju organizira konferenco z naslovom Priložnosti in pasti pri investicijah v sončne elektrarne. Konferenca bo potekala v sklopu sejma Energetika, na njej pa bodo strokovnjaki s tega področja podali odgovore na ključna vprašanja, povezana z gradnjo fotonapetostnih sistemov in smotrnosti investicije.

V dopoldanskem delu konference bodo predstavili trenutne razmere na slovenskem trgu ter postopke za gradnjo sončnih elektrarn, popoldne pa bodo govorili o možnostih financiranja ter zavarovanja fotovoltaičnih sistemov.

Organizator, ZSFI - GIZ, je prostovoljno združenje pravnih oseb, ki delujejo na področjih fotovoltaike, njihov namen pa je širjenje zavesti in spoznanj s področja raziskav fotovoltaike na območju Slovenije.

Vir: ZSFI

Eden izmed govorcev na Eko konferenci, ki se bo odvila 22. in 23. aprila v Monsu bo tudi direktor ICPE in ustanovitelj Green Industry MBA, ki bo povedal nekaj več o tej šoli, tokrat pa je z nami delil nekaj besed o svojem odnosu do okolja.

Povedal vam bom zgodbo o svoji stari mami, ki je živela v hribih na enem hektarju zemlje in nas je vse naučila ljubezni do zemlje. Kot mali fantek sem v brenti nosil vodo, ker nismo imeli dostopa do nje. Imeli smo celo »zelo higienično« stranišče na štrbunk. Nadaljevalo se je pri tabornikih, bil sem namreč član starešinstva Tabornikov Slovenije - danes so skavti in taborniki, saj so se - kot je običaj v Sloveniji - razdelili med »naše in »vaše«.

Ta vzgoja je bila zame brez dvoma dobra. V poslovnem svetu, v svojih poslih sem hitro doumel, da bolj ko bom družbeno odgovoren, boljšo in bolj donosno firmo bom imel. Moj partner je celo postal brazilski minister za okolje, jaz sem bil predsednik brazilskega gospodarskega komiteja in član državne komisije za Kjotski sporazum, kjer smo imeli priložnost, da smo ideje spravljal v širši okvir. To so tiste življenjske priložnosti, ki so neizmerne vrednosti.

Prijave za udeležbo na brezplačni Eko konferenci sprejemamo na spletnem naslovu http://www.eko-konferenca.org/1/Prijava-na-konferenco.aspx.

Slovenija je v preteklosti podpisala Okvirno konvencijo Združenih narodov o sprememnbi podnebja (UNFCCC), s čimer se je med drugim zavezala, da bo redno spremljala in poročala o emisijah toplogrednih plinov. S podpisom Kjotskega protokola pa se je Slovenija še zavezala, da bo zmanjšala svoje emisije glede na izhodiščno leto (to je leto 2007) za 8%.

V letu 2008 so bile emisije toplogrednih plinov 4,6% višje kot v izhodiščnem letu. Velik delež emisij toplogrednih plinov pade na CO₂, ki je v letu 2008 sodegel kar 84,1% delež v celotni vrednosti emisij. Sledil je metan, ki je dosegel delež 9,7% in je posledica odpadkov ter kmetijstva. V primerjavi z izhodiščnim letom se je močno spremenila razdelitev emisij glede na različne sektorje. Močno so se povečale emisije, ki so posledica prometa. Le-te so se namreč večje za 202%, kar je posledica gospodarske rasti Slovenije ter tudi drugih držav (domači in tranzitni promet). Za 9% so se glede na izhodiščno leto povečale še emisije iz odpadkov, vse ostale emisije pa so dosegle nižjo vrednost.

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, openphoto.net