Planet Zemlja

V pogovoru s slovensko igralko Bernardo Oman smo jo povprašali tudi o njenem pogledu na svet ter o tem, kako ona razmišlja o našem planetu.

»Recikliram odpadke, a moram priznati, da na področju ekologije naredim bolj malo. Sicer se trudim osveščeno obnašati do okolja, a se mi zdi bolj pomemben odnos do ljudi. Vzeti si čas, prisluhniti, komu kdaj pomagati, se pogovarjati z njim. Vse to spada v izboljšanje sveta. Razen recikliranja se ekološko niti ne znam obnašati, ker pač nisem iz te stroke. Torej, najmanj, kar je, je, da ločujem, recikliram in počistim za seboj,« nam je povedala Bernara Oman.

Celoten pogovor si lahko preberete na spletni strani www.razglej.se.

Z današnjim preizkusom letalnice v dolini pod Poncami, ki bo predvidoma ob 11. uri, se bo tudi uradno začel tradicionalni planiški praznik. Smučarske polete si na drugi največji skakalnici na svetu vsako leto ogleda več deset tisoč glava množica ljudi, zato so letos uvedli poseben ekološki davek.

Idejo bodo uresničevali s plačilom kavcije ob nabavi katerekoli pijače, saj bo vsak kupec plačal en evro kavcije za kozarec, nato pa bo ob vrnitvi kozarca denar prejel nazaj. S tem želijo zmanjšati količino nenadzorovano odvrženih smeti in hkrati doseči selekcijo odpadkov, saj bo velik poudarek ravno na ločevanju, s čimer bodo delno znižali tudi sam strošek odvoza odpadkov.

Foto: Wikipedia

Hramba živil v plastičnih vrečkah je priljubljena in priročna tako doma kot na potovanjih. Vse prevečkrat pa se nam zgodi, da sladkor, sol, zdrob ali bonbone zaradi zgolj zavrtenega vrha vrečke stresemo po polici, avtu ali šotoru. Prav tako je neprijetna situacija, ko nam pri kuhi pomaga moška roka in vrečko soli za vedno onesposobi za ponovno uporabo z močnim vozlom.

Tovrstne težave lahko rešite s prazno plastenko in njenim pokrovčkom. Z močnimi škarjami odrežete vrh plastenke pod pokrovčkom, nato skozi odrezano grlo povlečete vrečko z živili in samo še tesno privijete. Hrana bo tako shranjena, neraztresena, plastenka pa bo dokončno odslužila svojemu namenu in jo boste lahko mirne vesti odnesli v zabojnik za reciklažo.

V Evropskem parlamentu trenutno poteka razprava o novi direktivi na področju radioaktivnih odpadkov, na območju stare celine se tudi gradi šest novih elektrarn. Elektrarne ne povzročajo izpusta CO2, cena je nizka, ljudje pa imajo še vedno pomisleke, v Nemčiji celo potekajo protesti proti podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn. Za mnenje smo povprašali evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj.

»Ljudje imajo pomisleke zaradi 25 let strahu po dogodkih v Černobilu. Pomisleke imamo zaradi nepoznavanja, ker ne vemo, kaj so jedrske elektrarne, kako delujejo, kakšne so razlike med njimi, kaj je potrebno za njihovo varno delovanje. Prav zaradi tega neznanja pa je možno z ljudmi tudi lažje manipulirati, tudi z namenom pridobivanja politične podpore. Tu bi se morala bolj javno izpostaviti tudi stroka, javnosti predstaviti argumente in pomagati ljudi osvestiti. Tam, kjer so se strokovnjaki več pojavljali v javnosti, kjer je stekla diskusija s prebivalstvom, je teh problemov in pomislekov manj. Najprimernejša rešitev je gotovo varčno ravnanje z energijo. Kljub temu pa je potrebno elektrarne, ki se jim izteka življenjska doba, nadomestiti z novimi - s takimi, ki uporabljajo najboljše možne tehnologije, so učinkovitejše od obstoječih in proizvajajo manj ogljikovih emisij.«

Foto: Wikipedia

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić se danes z delegacijo udeležuje Sveta Evropske unije za okolje, na katerem bodo obravnavali problematiko gojenja gensko spremenjenih organizmov na ozemlju EU in si izmenjali mnenja o okoljskih ciljih v skupni kmetijski politiki do leta 2020. Evropska Komisija pa bo predstavila načrt za prehod v nizkoogljično družbo do leta 2050.

Ministri bodo predvidoma sprejeli tudi politični sporazum o prenovi direktive o odpadni električni in elektronski opremi, sklepe glede predloga Evropske unije strategije o živem srebru, sklepe glede izida konference o podnebnih spremembah v Cancunu ter pripravili prispevek k t.i. EU semestru v zvezi s Strategijo 2020.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Pojem biotske raznovrstnosti je treba približati ljudem ter poskrbeti, da bodo razumeli možne posledice njene izgube in se zavedali, da lahko sami pomagajo preprečiti njen upad.

Zato je Evropska komisija v sklopu kampanje pripravila informativne stojnice, ki bodo od vse od 18. in tja do 31. marca potekale v Ljubljani. Na njih bo mogoče spoznati ogrožene vrste in dejavnosti organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, poleg pa bodo v okviru ozaveščevalne akcije potekale animacijske dejavnosti in delavnice.

Vir: PEK

Foto: Wikipedia