Kako vidiš Alpe? – Fotografski natečaj Alpske konvencije

julian-alps-011Stalni sekretariat Alpske konvencije v sodelovanju z Dynafit že tretje leto organizira fotografski natečaj za najboljše posnetke Alp. Fotografije je potrebno poslati do 30. septembra 2012 (23:59). Najboljših 14 fotografij bo objavljenih v koledarju Alpske konvencije za leto 2013. Nagrajene avtorje, poleg koledarja, čakajo tudi uporabne pohodniške nagrade.

Vsak posameznik lahko sodeluje z največ petimi fotografijami, obvezen pa je format »pokrajine« z najmanj 5 megapixeli.

Izbira motiva je prepuščena fotografu, saj želijo da je skozi fotografijo izražena osebnostna percepcija Alp kot naravnega okolja, življenjskega prostora skoraj 14 milijonov ljudi ali kulturnega območja neizmerljive raznolikosti. Pri tem predlagajo 12 ključnih tem: popularizacija kulture, prostorsko načrtovanje, zaščita pred onesnaževanjem zraka, varstvo tal, upravljanje z vodo, varstvo narave in podeželja, visokogorsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem in rekreacija, promet, energija, ravnanje z odpadki.

Prijava in več informacij na tej povezavi.

Hlajenje sončnih opeklin

voda1Sončni žarki so škodljivi, zato je najpomembneje, da se pred odhodom v naravo zaščitite z oblačili. Zelo priporočljivo je tudi to, da pokrijete lasišče in obraz z kapami ali klobuki. Namreč sončno sevanje lahko povzroči tudi glavobol ali celo sončarico.

V primeru, da vas je sonce že opeklo, je najprimernejša metoda za lajšanje bolečin zaradi opeklin hlajenje z mrzlo vodo in hladni obkladki. Kožo, kjer ste opečeni, potopite za 15 minut v hladno vodo.

Če vas je opeklo po celem telesu, je najbolj priporočljivo, da se takoj, ko opazite opekline in pordečelo kožo, uležete v hladno kopel. Vodi v kopeli dodajte ovseno moko, predvsem tisto, ki vsebuje veliko koloidov. Tako moko prepoznate po tem, da njeni delci plavajo na vodi. Lahko dodate tudi grobo zdrobljen oves.

Zelo priporočljivi obkladki so tudi iz zelenega čaja. Skuhajte zeleni čaj, počakajte da se ohladi in ga dodatno ohladite v hladilniku. Potopite krpo v ohlajen čaj in pokrijte dele, kjer vas je opeklo. Prav tako je zelo primerna poprova meta, katere učinki zelo blagodejno vplivajo na kožne celice.

Vir: wellneo.si

Poletna knjižnica pod krošnjami

branjePoletno knjižnico, ki poteka v naravnem okolju, ljubitelji črk obiskujejo že vse od 24. maja.

V Ljubljani skozi vse poletje bralne krošnje pričakujejo v parku Tivoli, v ozelenjenem atriju Hiše Evropske unije na sprehajališču Breg, na Trnovski plaži, na razgledni ploščadi nad Ljubljanico, na Petkovškovem nabrežju, na Ljubljanskem gradu in v parku Tabor.

Jeseni, ko se krošnje nad tratami zaprejo, tivolska Knjižnica pod krošnjami odhaja na dolgo zimovanje v tivolski Rastlinjak. Tam jo bralci lahko najdejo vse do pomladi 2013, ob lepem vremenu pa si lahko ležalnike in knjige prinesejo tudi ven, na sonce.

Vir: http://www.knjiznicapodkrosnjami.si/2012/main.php?content=knjiznica

Župani Planetu Zemlja prijaznih občin uspešno ločujejo odpadke

zupani1V letošnjem letu so laskavi naziv Planetu Zemlja prijazna občina pridobile občine Razkrižje, Vojnik in Murska Sobota. Ker nas je zanimalo tudi zasebno ravnanje predstavnikov zmagovalnih občin, smo z župani omenjenih treh občin opravili zanimiv pogovor, kjer nas je med drugim zanimalo tudi, ali so pri ločevanju odpadkov v zasebnem življenju kdaj še v dvomih.

Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Izvajalec komunalne službe ima zelo dobro razloženo, kako je treba ločevati odpadke, kateri odpadki spadajo v katero skupino. Tako, da dvomov več ni. Tudi družina je glede sortiranja odpadkov skrbna.”

Beno Podergajs, Vojnik: “Preprosto povedano: nisem!”

Anton Štihec, Murska Sobota: “Ločevanje mi gre dobro od rok, to pa samo zato, ker imam odlične sodelavce, s katerimi smo se za pot popolnega ločevanja odpadkov odločili že pred leti. Potem »zakompliciraš« še doma in gospodinjstvo preprosto ločuje. Seveda, zgodi se, da kljub temu, da pomagamo gospodinjstvom z nasveti, pride tudi do tega, da imamo včasih različne poglede na to, kam kateri odpadek »paše«. Recimo, da vas izzovem z breskvino koščico. Preprosto – vprašam skrbnika za kakovost in ločevanje odpadkov na MOMS, v kolikor ne moreva »izkresati« pravega odgovora, se lotiva zapleta preko spletnih novic podjetij, ali preprosto zavrtim telefon in zadevo rešim preko svetovalca podjetja Saubermacher Komunala.”

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Vedno več je takšnih, ki donirajo del dohodnine

slikaNaše društvo je s pridobitvijo statusa nevladne organizacije na področju ohranjanja narave, ki deluje v javnem interesu, pridobilo tudi sledečo prednost pri izkazovanju vaše podpore. Društvu namreč lahko namenite 0,5 % dohodnine za delovanje, kar ne pomeni nobene dodatne finančne ali davčne obremenitve. Slovenska zakonodaja namreč omogoča, da del dohodnine (namesto v državni proračun) namenite kateri od upravičenih organizacij, zato vas vabimo, da to storite in donirate naši organizaciji.

Po podatkih CNVOS se je za namenitev dela dohodnine za donacije odločilo 302.290 (30,17%) zavezancev, za katere je bil pripravljen informativni izračun dohodnine. Zavezanci so del dohodnine za donacije namenili 3.500 različnim upravičencem v skupnem znesku 3.412.296 EUR.

Na kakšen način lahko opravite donacijo, si preberite tukaj.

Danes je Mednarodni dan biotske raznovrstnosti

narava2Danes že deseto leto zapored obeležujemo Mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Tokrat je posvečen gozdovom in biotski raznovrstnosti, saj je leto 2011 Mednarodno leto gozdov. Generalna skupščina Združenih narodov bo ta dan razglasila za obdobje desetletja biotske raznovrstnosti in sicer zato, da bi svet opozorili, kako alarmantno je izumiranje rastlinskih in živalskih vrst.

V Evropski uniji je glavni inštrument ohranjanja biotske raznovrstnosti omrežje območij Natura 2000, ki obsegajo že skoraj 18 odstotkov ozemlja unije. To omrežje se je letos povečalo na kopnem za 10.000 km2, torej za polovico kopne površine Slovenije, na morju pa kar za skoraj celotno površino Slovenije. Komisar za okolje Janez Potočnik je omrežje Natura 2000 primerjal s »polico življenjskega zavarovanja, ki trajnostno ohranja narave in zagotavlja naš trajnosten odnos do naravnega sveta, od katerega smo odvisni.«

Vir: MOP