Planet Zemlja

Danes se je v Bruslju uradno začela kampanja z naslovom “Profesionalni nogomet proti lakoti”, namenjena osveščanju o boju proti lakoti in podhranjenosti.

V kampanji, ki bo potekala pod sloganom “Skupaj lahko rešimo življenja”, bodo združili moči Združenje evropskih profesionalnih nogometnih lig, Evropska komisija ter Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). V kampanji bo med ligami 16 držav sodelovala tudi Prva slovenska nogometna liga.

Kampanja se osredotoča na območje Sahela v zahodni Afriki (Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija in Niger), kjer si Komisija in FAO aktivno prizadevata, da bi preprečili ponovitev hude lakote, kakršna je zajela Afriški rog.

Za osveščanje o pomenu pomoči lačnim po vsem svetu se bodo odvijale nogometne tekme, obiski na terenu, sejemske dejavnosti, razstave in dejavnosti v socialnih medijih. Vrhunec kampanje bo evropski dan tekem proti lakoti, ko se bo 31. marca in 1. aprila v 15 evropskih državah, tudi v Sloveniji, pomerilo 20 evropskih nogometnih lig na tekmah, na katerih bo igralo več kot 300 profesionalnih nogometnih klubov.

Vir: PEK

V vročih poletnih dneh se vedno prileže sprehod v hladen, gosto poseljen gozd, kjer nam poleg sence drevesa ponujajo tudi način pomiritve in sprejemanja nove energije. Mnogi se v gozd odpravijo s kolesom, a prijeten kolesarski izlet se lahko kaj hitro spremeni v nerganje in spraševanje o smiselnosti korenin, ki so se razrasle nad zemljo. Medtem ko se nam zdi ozračje v gozdu spokojno, med drevesi poteka boj za osebni prostor, ki ga mi občutimo kot nadležno razraščanje korenin na površje.

Raziskovalci Univerze v Princetonu so v študiji vzorcev rasti dreves ugotovili, da so drevesa v boju za osebni prostor pravzaprav precej zahtevna. Svojih korenin ne poženejo na površje zgolj za zbiranje vode in ostalih hranil, ampak se z njihovim razraščanjem ubranijo pred drugimi drevesi. Torej, drevesa ne porabljajo energije izključno za svojo rast in preživetje, ampak tudi za odganjanje konkurence.

Drevesa se med seboj bojujejo za prejemanje sončne svetlobe, kar je ena izmed posledic njihove različne višine. »Če bi se drevesa lahko med seboj dogovorila o skupnem sodelovanju in ne tekmovanju, bi lahko ostala bližje tlem in svojo energijo usmerjala drugam, na primer v proizvajanje semen,« je povedal dr. Dybzinksi, eden izmed raziskovalcev študije.

Foto: The Arbor Centre

Vir: TreeHugger