Planet Zemlja

Eko knjiga, podjetje, čigar poslanstvo je izdaja knjig za živali in naravo, je za svoje bralce pripravilo posebno poletno presenečenje. Tokrat so to knjigice Vigo išče dom, Poredni veveriček Danček in Nosorog Jani je hotel leteti, ki nosijo pomembna sporočila tako za male bralce kot tudi za njihove starše, sedaj pa so na voljo po posebni ceni.

Prva, Vigo išče dom, nosi poziv, kako se moramo vesti do živalic, medtem ko se Poredni veveriček Danček in Nosorog Jani je hotel leteti ukvarjata s človeškim vedenjem in hotenjem. Omenjene knjigice so na voljo po posebni ceni - 10 EUR na izvod. Dodatna priložnost, ki jo velja izkoristiti, pa je, da je ob nakupu dveh tretja gratis.

Več informacij je sicer na voljo tudi na spletni strani www.ekoknjiga.si.

Največji »potratneži« med gospodinjskimi aparati, takoj za zamrzovalniki, so gotovo hladilniki, katerih poraba predstavlja okoli 20 odstotkov porabe vseh gospodinjskih aparatov. Poleg nakupa energijsko učinkovitega hladilnika, razreda A in višje, pa lahko energijo privarčujemo predvsem s pravilno izbiro velikosti, namestitvijo in uporabo.

S tem ne prihranimo le elektrike, temveč tudi izpuste CO2, navsezadnje pa se nam »trajnostno obnašanje« dolgoročno obrestuje tudi finančno, zlasti ob predpostavki naraščajočih cen električne energije.

Zmanjšanje porabe električne energije in izpustov CO2 gre z roko v roki. Novejši hladilni aparati s svojimi funkcijami, kot so varčevalni in počitniški program, boljšo izolacijo in tesnjenjem že sami privarčujejo kar nekaj elektrike in s tem izpuste, veliko pa lahko storimo tudi mi. Z rednim čiščenjem (tudi hrbtnega dela), z namestitvijo v primerno okolje (aparata ne postavljajmo blizu grelnih teles) in z na sobno temperaturo ohlajeno hrano po izračunih Focus društva za sonaraven razvoj prihranimo 318 kilogramov izpustov CO2 na leto.

Največji požrešneži električne energije so, kot so pojasnili v Gorenju, 10 in več let stari gospodinjski aparati, ki v primerjavi z novimi porabijo tudi do 65 odstotkov več električne energije. Če je povprečen aparat iz leta 1995 porabil okoli 400 kWh električne energije na leto, jo danes za več kot polovico manj, in sicer v povprečju le 170 kWh.

Pri izbiri novega hladilnega aparata bodimo torej in predvsem pozorni na energijsko učinkovitost. Največji del aparatov je trenutno uvrščenih v energijske razrede A, A+ in A++, nekateri proizvajalci pa že razvijajo hladilno-zamrzovalne aparate, ki bodo uvrščeni v najvarčnejši A+++ energijski razred in bodo uporabniku zagotavljali 60-odstotni prihranek električne energije v primerjavi z energijskim razredom A. Na trgu bodo predvidoma prihodnje leto.

Vir: www.energijadoma.si

»Odpovejte se avtomobilu in za vedno se boste lahko brezplačno vozili z avtobusom,« se glasi ponudba oblasti španskega mesta, ki bi rade svoje občane prepričale, da bi uporabljali javni promet, poroča spletni portal Fastcompany.

Murcia je namreč preplavljena z avtomobilsko pločevino, čedalje gostejši promet in natrpani parkirnimi prostori pa močno otežujejo življenje v sedmem največjem mestu v Španiji. Več na www.delo.si.

Evropska komisija je danes zaostrila predpise glede industrijske uporabe kreozota, toksične kemikalije, znane po uporabi v lesenih železniških pragovih, električnih drogovih in ograjah. Poostreni predpisi bodo začeli veljati 1. maja 2013.

Kreozot je rakotvorna snov, ki je podjetja brez predhodne odobritve ne bodo več smela dajati na trg EU. Potrošniška uporaba kreozota je prepovedana od leta 2003. Novi sklep Komisije spreminja direktivo o biocidnih pripravkih
<http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31998L0008:SL:HTML>
ter temelji na oceni tveganja učinkov kreozota za človeško zdravje in okolje.

Kreozot je rakotvoren na vseh ravneh. Kadar les, obdelan s kreozotom, pride v neposreden stik s prstjo ali vodo, so tveganja za okolje zelo velika. Države članice morajo najpozneje do 30. aprila 2012 sprejeti in objaviti nacionalne zakone, ki bodo v skladu s to zakonodajo.
Vir: PEK

Evropska komisija je danes sprejela zakonodajo, s katero želi spodbuditi naložbe v nove tehnologije, ki bodo pripomogle z zniževanju emisij CO2 iz avtomobilskih izpuhov.

Uredba namreč omogoča proizvajalcem avtomobilov, ki bodo opremili avtomobile z eko-inovacijami, dostop do emisijskih kuponov. S tem naj bi avtomobilska industrija lažje dosegla zavezujoč cilj, da mora do leta 2015 zmanjšati emisije CO2 za petino v primerjavi z letom 2007, in sicer na raven 130 gramov/km.

Evropska komisija bo sedaj pripravila tehnična pravila, kako lahko avtomobilska podjetja prijavijo eko-inovacije. Zmanjšanji izpusti CO2 posameznega tipa avtomobila, ki bodo posledica uvedenih eko-inovacij, bodo del postopka odobritve vozila.

Vir: PEK

Sklepno dejanje večletnih prizadevanj in sodelovanja številnih strokovnjakov ter institucij se je zgodilo v ponedeljek, 27. junija 2011 v Parizu. Na vsakoletnem srečanju Odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdil vpis serijske transnacionalne nominacije “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” na seznam svetovne dediščine. Tako ima Slovenija sploh prvo kulturno nominacijo na seznam in to ob 25-letnici vpisa Škocjanskih jam pod naravnimi kriteriji.

Kolišča na Ljubljanskem barju s tem dnem vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine , s čemer jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost , prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let.
Poznanih je približno 1000 koliščarskih najdišč okoli Alp, najdemo jih v Švici, južni Nemčiji, Avstriji, severni Italiji, na vzhodu Francije in v Sloveniji. Pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostala ohranjena. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih področjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti.

Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pred Kristusom osvetlijo do podrobnosti. V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja, ki je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji in zdaj tudi v svetu. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva.

Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri pripravi serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Krajinski park Ljubljansko barje se je že pred svojo formalno ustanovitvijo aktivno vključil v pripravo dosjeja za nominacijo, v nadaljevanju pa je postala njegova vloga še pomembnejša, saj je ustanovljeno zavarovano območje narave na tem območju Odboru za svetovno dediščino pri UNESCU zagotavlja aktivno upravljanje s tem območjem. Še več, naravovarstveni varstveni režimi, ki veljajo na območju najdišč ( prvo varstveno območje krajinskega parka) predstavljajo tako rekoč idealno obliko varstva arheološke dediščine na tem območju. Zagotavljanje trajnostne kmetijske rabe na tem prostoru, prepoved agro- in hidromeliracij ter gradenj namreč omogočajo ohranitev dovolj mokrotnega značaja barjanske zemlje, v kateri se bodo ostanki koliščarske civilizacije lahko ohranili tudi za naslednje generacije.

Vir: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1994/8150/

Slika: rtvslo.si