Planet Zemlja

Trajnostna potrošnja pomeni, da kupujemo in trošimo na način, ki ima čim manjši negativni vpliv na okolje, naravo in družbo. Trajnostni potrošnji lahko sledimo po naslednjih preprostih korakih:

1) trošimo manj in z razmislekom koliko in ali določene stvari zares potrebujemo,

2) kupujmo okolju in družbi prijazne izdelke (t.i. zelene izdelke, ekološke izdelke),

3) kupujmo lokalno,

4) spodbujajmo alternativne prakse nakupovanju, kot je npr. sposojanje, sodelovanje.

Trajnostna potrošnja pomeni nakupovati z možgani in zdravo pametjo, namesto na podlagi instinktov in površinskih želja.

Vir: studio12.si

Slika: brdawson.wordpress.com

Evropska komisija je konec prejšnjega leta predstavila strategijo zmanjšanja emisij za več kot 80 %, ne da bi se zaradi tega poslabšala oskrba z energijo ali konkurenčnost sektorja.

Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80-95 % glede na raven leta 1990. Nujen je torej prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Evropska komisija je marca 2011 objavila časovnico prehoda na nizkoogljično gospodarstvo za vse gospodarske sektorje. Pripravila je tudi načrte za posamezne sektorje, zadnji med njimi je energetska časovnica 2050.
Ker je energetske potrebe in oskrbo v prihodnosti težko napovedati, časovnica vsebuje več različnih scenarijev posodobitve energetskega sistema in možnih posledic, izzivov in priložnosti. Vsi upoštevajo morebitne spremembe v ceni ogljika, tehnologiji in distribucijskih mrežah.

Scenariji, kako do nizkoogljičnega gospodarstva, temeljijo na kombinaciji štirih glavnih poti v nizkoogljično gospodarstvo: energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, jedrska energija ter skladiščenje in shranjevanje ogljika. Iz njih je mogoče razbrati, da je nizkoogljično gospodarstvo možno in dolgoročno cenejše od sedanjih energetskih usmeritev, energetska učinkovitost in raba obnovljivih virov energije sta nujni pogoj pri vsaki kombinaciji virov energije, v sodobno infrastrukturo je treba začeti vlagati takoj, pozneje bodo stroški veliko večji, nizke stroške in zanesljivo oskrbo z energijo lahko zagotovi samo enotni energetski trg - ta naj bi deloval leta 2014.
Vsi scenariji brez izjeme slonijo na predpostavki, da bo podnebne ukrepe sprejela čisto vsaka država EU. Tudi če odmislimo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ne bo šlo brez naložb v energetska omrežja EU, saj je infrastruktura ponekod stara tudi 40 let.

Cene elektrike naj bi se dvigale do leta 2030, zato je treba vlagati v pametna električna omrežja in izpopolnjene tehnologije ter tako omogočiti učinkovitejšo proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje energije. Skupaj z enotnim energetskim trgom bi tako dolgoročno zaustavili dvig cen.

Nastali stroški bi se povrnili z visoko stopnjo trajnostnih naložb v evropsko gospodarstvo, novimi delovnimi mesti in manjšo odvisnostjo od uvoza energije.
V prihodnosti sledi, da bo Evropska komisija na podlagi časovnice pripravila predloge, prvega v zvezi z notranjim trgom, obnovljivimi viri energije in jedrsko varnostjo že v letošnjem letu.

Več o energetski strategiji EU pa na spletni strani: http://ec.europa.eu/news/energy/111219_sl.htm

Slika: mapawatt.com

Janeza Dovča, člana skupine Jararaja smo povprašali, ali je uspešen pri ločevanju odpadkov. Povedal nam je, da mu gre kar dobro od rok, saj živi v centru Ljubljane in pridno ločuje odpadke. Povprašali smo ga tudi, kdo ima po njegovem mnenju največji vpliv na ljudi, da bi ravnali ekološko.

Povedal nam je naslednje: »Ključ vsega je izobraževanje in ozaveščanje. In to so po mojem mnenju vsi našteti dejavniki. Okolje, ki daje zgled. Tudi javne osebe imamo odgovornost izkoristiti pozornost za podajanje žlahtne vsebine. Žalostno je, da živimo v času, ko je duhovno izobraževanje zelo šibko, nepomembno. Velika je tudi odgovornost politike, ki ima velik vpliv na konkretnega človeka, konkretnega otroka in konkretno naravo. Narava nam že nekaj časa, vedno intenzivneje, sporoča, da določenih stvari ne znamo in ne delamo prav. Upam, da se bomo tega kolektivno čim prej zadevali in odločili, kaj je v življenju zares pomembno. Biti srečen in zdrav, živeti, zavedati se življenja in dihati, ne samo izdihovati, ampak tudi zavestno vdihovati.«

Celoten intervju pa si lahko preberete na spletni strani www.razglej.se.

V ponedeljek, 12. decembra, je v Centru urbane kulture Šiška v Ljubljani potekala izmenjava oblačil Zmenek z drugo obleko, ki jo je pripravilo društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s Kinom Šiška in portalom Bodi Eko. Izmenjava oblačil spada v serijo aktivnosti projekta Tovarna dela - Tekstil, s katerimi društvo želi zapečatiti vkoreninjene predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil v Sloveniji in preprečevati nastajanje odpadkov. Na dogodek so organizatorji povabili tudi znane Slovenke in Slovence ter jih tako postavili pred drzen okoljski izziv.

Izmenjave se je udeležilo 120 gostov, med drugim tudi Iva Krajnc in Nina Gazibara, ki so s svojim zgledom pomagali rušiti neutemeljene predsodke. Izmenjavo je moderirala Jasna Gabrič z Radia Aktual in je potekala po načelu prinesi 5 - odnesi 5, v obtoku pa so bila oblačila, obutev ter modni dodatki.

»Na izmenjavah oblačil, ki jih po Sloveniji organiziramo Ekologi brez meja, se kaže izrazit predsodek proti temu, da bi nosili rabljena oblačila. Ta nekako nosijo škrlatno znamenje pomanjkanja, ljudje jih označujemo kot razcapana ali primerna za socialno ogrožene sloje. To je velika škoda, saj se s pravo kombinacijo taisti kosi lahko pokažejo v povsem novi in sveži luči,« je razložila modna oblikovalka iz društva Ekologi brez meja Barbara Živčić in dodala: »Trudimo se, da bi tudi pri nas prišlo do miselnega preskoka - ta izmenjava je eden od kamenčkov, ki bodo dokazali, da je predsodek pred nošenjem rabljenih oblačil brezpredmeten in ga je možno premagati s pozitivnimi zgledi.«

Društvo Ekologi brez meja je vsakemu udeležencu izmenjave ob oddaji oblačil podelilo Zeleni pečat, certifikat, s katerim so tudi formalno zapečatili svoje predsodke in postali ambasadorji nošenja rabljenih oblačil. Njihova naloga odslej je predvsem širiti zavest, da so rabljena oblačila lahko kakovostna, modna, predvsem pa okoljsko odgovorna odločitev, ki je hkrati tudi izziv za človekovo domišljijo.

V stilskem kotičku sta gostujoči modni navdušenki Manja Plešnar in Jana Koteska s portala Fashion.si udeležencem pomagali pri izbiri barv in kombinacij iz množice oblačil in modnih dodatkov, ter tako ustvarjali nove, sveže zgodbe. Dekleti sicer na fashion.si v rubriki Stilago - sanjski stilist vsak teden s kratkimi videonasveti prikazujeta, kako se obleči za različne priložnosti.

»Za 1 tipično 200-gramsko majico iz bombaža porabimo več kot 2.700 litrov vode in 8 kilovatnih ur elektrike, vzgoja bombaža je vezana na ogromno porabo pesticidov, poleg tega pa v nepravičnih delovnih razmerjih za to dela ogromno otrok. To so dejstva, zaradi katerih z Manjo podpirava take projekte in predvsem nošenje rabljenih oblačil,« je povedala sodelavka fashion.si Jana Koteska.

V dveh urah so gostje na izmenjavo prinesli okoli 150 kilogramov oblačil, modnih dodatkov in obutve: 91 dolgih in kratkih majic, 68 puloverjev, 67 parov hlač, 30 srajc, 22 kril, 17 oblek, 11 kosov modnih dodatkov, 6 plaščev, 13 šalov, 10 jaken, 9 parov čevljev, 8 kap, 7 torbic, 2 korzeta in 1 kopalke. Na ta način so uspeli ohraniti 900.000 litrov vode, 6000 kWh električne energije in 1,5 kilograma pesticidov. Oblačila so ponovno vrnili v obtok in jim podaljšali življenjsko dobo.

Vir: ebm.si/oj/

Pred kratkim je marsikdo prejel elektronsko sporočilo, ki je uporabnike ustekleničene vode opozarjalo, da je na dnu plastenke odtisnjeno sporočilo o škodljivosti uporabljenega embalažnega materiala za zdravje v obliki trikotnika s številko v sredini. To ne drži, saj znak ni namenjen označevanju tega, kako (ne)zdrava je plastenka, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje ni prostor.

Gre namreč za oznako s področja ravnanja z odpadno embalažo. Ta oznaka je namenjena osebam, ki odpadno embalažo zbirajo, razvrščajo in predelujejo, za lažje prepoznavanje in razvrščanje odpadne embalaže po materialih. Označevanje embalažnega materiala na embalaži s strani proizvajalca ali embalerja je prostovoljno. V primeru, da se odloči za takšno označevanje, pa mora upoštevati Odločbo Komisije 97/129/ES o določitvi sistema prepoznavanja embalažnih materialov, ki je dostopna tudi na spletni povezavi:
eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do.
Iz odločbe je razvidno, da se številke za označevanje ujemajo s številkami iz omenjenega elektronskega sporočila. Številke iz odločbe niso v nikakršni povezavi z nevarnimi lastnostmi posameznega embalažnega materiala. Člen 8(2) Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži namreč določa, da je za prepoznavanje in razvrščanje v zadevni gospodarski panogi na embalaži navedena vrsta uporabljenega embalažnega materiala. Tako je omogočeno lažje zbiranje, ponovna uporaba in predelava, vključno z recikliranjem. Tako je to elektronsko sporočilo samo še en primer, kako se brez preverjanja verodostojnosti “kopirajo” informacije, dostopne na spletu, dodajajo na ministrstvu.
Vir: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/8186/

Britanske oblasti so se odločile storiti nov korak na področju gospodarstva, ki bo prijaznejše do okolja. Tako bo prihodnje leto predvidoma začela delo t.i. Zelena investicijska banka, katere poslanstvo bo pospešiti naložbe zasebnega sektorja pri prehodu Velike Britanije na t.i. zeleno gospodarstvo.

Razvoj britanske Zelene investicijske banke bo potekal v treh fazah, že prva pa naj bi stekla aprila 2012, ključna pa v letu 2015. Kot izhaja iz britanskega proračuna za leto 2011, naj bi britanska vlada za delovanje Zelene investicijske banke do leta 2015 namenila tri milijarde funtov.

Zelena investicijska banka bo imela ključno vlogo pri soočanju s tržnimi slabostmi za sprostitev pomembnih novih zasebnih naložb v projekte zelene infstrastrukture. Prizadevala si bo tako za doseganje zelenih učinkov kot tudi za finančne donose.

Kot poudarjajo v Londonu, je ključnega pomena za uspešni prehod na zeleno gospodarstvo razvoj dobro zasnovanih, dolgoročnih in stabilnih politik. Tovrstni ukrepi so potrebni, da bi zagotovili spodbude za podjetja za vlaganje v novo, zeleno infrastrukturo. Prav Zelena investicijska banka pa je ena ključnih politik, ki bo skupaj pomagala pri izpolnjevanju okoljskih ciljev in spodbujanju gospodarske rasti.

Več informacij: http://www.bis.gov.uk/policies/business-sectors/low-carbon-business-opportunities/gib/detail