| 19 junij |
Več kot 200 let zgodovine pločevink |
Pločevinke so lansko leto praznovale 200 letnico svojega obstoja, saj je uradno prvo pločevinasto konzervo leta 1810 izumil Anglež Peter Durand. Le leto pred tem je francoski slaščičar Nicolas Appert prvi predstavil metodo konzerviranja hrane tako, da jo je zaprl v stekleni kozarec in jo segreval. Zakaj je tako konzervirana hrana ostala sveža, ni znal pojasniti. Vseeno pa se je razveselil nagrade v vrednosti 12.000 frankov. Francoski cesar Napoleon je že leta 1795 razpisal nagrado za tistega, ki mu bo uspelo podaljšati rok trajanja živil, saj bi s tem precej olajšal del logističnih težav vojske pri njegovih osvajalskih pohodih. Tako Appert kot Durand sta s svojo verzijo konzervirane hrane oskrbovala vojsko in mornarico.
Hrana v pločevinastih konzervah je postala popularna šele v prelomu 19. stoletja, ko se je izboljšala metoda konzerviranja, ki je bila pred tem dolgotrajen postopek. Za proizvodnjo ene konzerve so v začetku potrebovali kar 60 ur, potem pa se je proizvodni proces zmanjšal za desetkrat. Druga težava je bilo odpiranje konzerv, saj se še ni pojavil izumitelj odpirača za konzerve. Uporabnikom konzervirane hrane so tedaj svetovali naj za odpiranje uporabljajo kladivo in dleto.
Kdo je prvi izumil praktičen odpirač za konzerve je še danes sporno, saj si izum lastita Anglež Robert Yeates, ki naj bi ga izumil 1855 in Američan Ezra Warnet, ki je svoj izum predstavil tri leta kasneje. Ne glede na to, kdo je izumitelj odpirača za konzerve, le ta v začetku ni bil kakšna revolucionarna ideja. Odpirači za konzerve so postali popularni šele desetletje kasneje, ko so jih brezplačno začeli prilagati h konzervam. Priljubljeni odpirači s kolescem kakršne poznamo danes, so luč sveta ugledali 1925.
Prvo pivo v pločevinki se je na trgovskih policah pojavilo 1935. Toda pivci so prve pločevinke s pijačo z lažjim načinom odpiranja s potegom dobili šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pijača v pločevinkah je nato doživela pravi razcvet. Od leta 1972 pa do danes so za izdelavo aluminijastih pločevink porabili kar 64 milijonov ton aluminija. V reciklažo danes pride približno četrtina vseh proizvedenih pločevink, tako da se jih po svetu vsako uro reciklira kar 9 milijonov.
Reciklaža pločevink je zelo pomembna iz okoljskega stališča. Nenazadnje potrebujejo kar 200 let za razgradnjo, če jih zakopljemo v zemljo. Z reciklažo pa se privarčuje kar 95 odstotkov energije, ki je sicer potrebna za proizvodnjo aluminija iz boksitne rude. Reciklirane pločevinke se z novo vsebino vrnejo na trgovske police že v dveh mesecih.