Archive for julij, 2011

31 julij

V Veliki Britaniji bo zaživela Zelena investicijska banka

green_switch_t1 V Veliki Britaniji bo zaživela Zelena investicijska bankaBritanske oblasti so se odločile storiti nov korak na področju gospodarstva, ki bo prijaznejše do okolja. Tako bo prihodnje leto predvidoma začela delo t.i. Zelena investicijska banka, katere poslanstvo bo pospešiti naložbe zasebnega sektorja pri prehodu Velike Britanije na t.i. zeleno gospodarstvo.

Razvoj britanske Zelene investicijske banke bo potekal v treh fazah, že prva pa naj bi stekla aprila 2012, ključna pa v letu 2015. Kot izhaja iz britanskega proračuna za leto 2011, naj bi britanska vlada za delovanje Zelene investicijske banke do leta 2015 namenila tri milijarde funtov.

Zelena investicijska banka bo imela ključno vlogo pri soočanju s tržnimi slabostmi za sprostitev pomembnih novih zasebnih naložb v projekte zelene infstrastrukture. Prizadevala si bo tako za doseganje zelenih učinkov kot tudi za finančne donose.

Kot poudarjajo v Londonu, je ključnega pomena za uspešni prehod na zeleno gospodarstvo razvoj dobro zasnovanih, dolgoročnih in stabilnih politik. Tovrstni ukrepi so potrebni, da bi zagotovili spodbude za podjetja za vlaganje v novo, zeleno infrastrukturo. Prav Zelena investicijska banka pa je ena ključnih politik, ki bo skupaj pomagala pri izpolnjevanju okoljskih ciljev in spodbujanju gospodarske rasti.

Več informacij: http://www.bis.gov.uk/policies/business-sectors/low-carbon-business-opportunities/gib/detail

30 julij

Slovenski čebelarji za ohranitev čebel

cecebela1 Slovenski čebelarji za ohranitev čebelNa Čebelarski zvezi Slovenije so v okviru akcije Ohranimo čebele sprožili promocijo in osveščanje širše javnosti o pomenu čebel za naše okolje in življenje. Čebelarji zato v letošnjem letu pozivajo vse slovenske občine in slovenska podjetja k sodelovanju v okviru akcije Ohranimo čebele.
Sodelujoče občine in podjetja bodo tako na posebni spletni strani www.ohranimo-cebele.si navedli kot čebelam prijazne občine oziroma čebelam prijazna podjetja. Poleg tega pa nameravajo enkrat letno razglasiti tudi čebelam najbolj prijazno slovensko občino in podjetje.

29 julij

Večja podpora EU proizvajalcem zelenjave zaradi E.coli

zelenjava_t Večja podpora EU proizvajalcem zelenjave zaradi E.coliDržave članice so včeraj sprejele predlog Evropske komisije, da se podpora EU v okviru načrta za izredne razmere, namenjena proizvajalcem zelenjave, ki jih je prizadela kriza zaradi bakterije E. coli, poveča z 210 milijonov evrov na 227 milijonov evrov.

To bo komisiji omogočilo, da v celoti izplača zahtevke za nadomestilo državam članicam, saj je bilo na podlagi poročanja držav članic o zahtevani finančni podpori EU za vse izredne ukrepe (umik, pobiranje nezrelega pridelka ali ustavljeno pobiranje pridelka) zahtevkov več od pričakovanega. Slovenija je Evropski komisiji poslala predlog za izplačilo 192.675,28 evra.

Evropska komisija je medtem tudi napovedala, da bo državam članicam predlagala zvišanje cen za umik s trga za breskve in nektarine, saj ti dve vrsti sadja v zadnjih tednih beležita izredno nizke cene v primerjavi s prejšnjimi leti. Glasovanje o predlogu je napovedano za september. V kolikor bo odločitev sprejeta, pa bo imela retrograden učinek, in sicer za obdobje od 19. julija naprej.
Vir: PEK

29 julij

Eko knjiga vabi s poletnim presenečenjem

ekoknjiga Eko knjiga vabi s poletnim presenečenjemEko knjiga, podjetje, čigar poslanstvo je izdaja knjig za živali in naravo, je za svoje bralce pripravilo posebno poletno presenečenje. Tokrat so to knjigice Vigo išče dom, Poredni veveriček Danček in Nosorog Jani je hotel leteti, ki nosijo pomembna sporočila tako za male bralce kot tudi za njihove starše, sedaj pa so na voljo po posebni ceni.

Prva, Vigo išče dom, nosi poziv, kako se moramo vesti do živalic, medtem ko se Poredni veveriček Danček in Nosorog Jani je hotel leteti ukvarjata s človeškim vedenjem in hotenjem. Omenjene knjigice so na voljo po posebni ceni - 10 EUR na izvod. Dodatna priložnost, ki jo velja izkoristiti, pa je, da je ob nakupu dveh tretja gratis.

Več informacij je sicer na voljo tudi na spletni strani www.ekoknjiga.si.

28 julij

EU napoveduje spremembe zdravstvenih trditev na živilih

kruh EU napoveduje spremembe zdravstvenih trditev na živilihEvropska komisija je napovedala, da bo do konca leta objavila listo dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, potem ko je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) danes predložila šesto - zadnjo - serijo mnenj glede znanstvene utemeljenosti predlaganih zdravstvenih trditev za živila.

Ob predložitvi liste dovoljenih zdravstvenih trditev bo evropskim potrošnikom zagotovljeno, da bodo trditve na živilih natančne, resnične in znanstveno podprte, s čimer bodo ustrezno obveščeni o dejanskih učinkih živil na njihovo zdravje.

Vir: PEK

28 julij

Med gospodinjskimi aparati so hladilniki največji potratneži

green_switch_t3 Med gospodinjskimi aparati so hladilniki največji potratnežiNajvečji »potratneži« med gospodinjskimi aparati, takoj za zamrzovalniki, so gotovo hladilniki, katerih poraba predstavlja okoli 20 odstotkov porabe vseh gospodinjskih aparatov. Poleg nakupa energijsko učinkovitega hladilnika, razreda A in višje, pa lahko energijo privarčujemo predvsem s pravilno izbiro velikosti, namestitvijo in uporabo.

S tem ne prihranimo le elektrike, temveč tudi izpuste CO2, navsezadnje pa se nam »trajnostno obnašanje« dolgoročno obrestuje tudi finančno, zlasti ob predpostavki naraščajočih cen električne energije.

Zmanjšanje porabe električne energije in izpustov CO2 gre z roko v roki. Novejši hladilni aparati s svojimi funkcijami, kot so varčevalni in počitniški program, boljšo izolacijo in tesnjenjem že sami privarčujejo kar nekaj elektrike in s tem izpuste, veliko pa lahko storimo tudi mi. Z rednim čiščenjem (tudi hrbtnega dela), z namestitvijo v primerno okolje (aparata ne postavljajmo blizu grelnih teles) in z na sobno temperaturo ohlajeno hrano po izračunih Focus društva za sonaraven razvoj prihranimo 318 kilogramov izpustov CO2 na leto.

Največji požrešneži električne energije so, kot so pojasnili v Gorenju, 10 in več let stari gospodinjski aparati, ki v primerjavi z novimi porabijo tudi do 65 odstotkov več električne energije. Če je povprečen aparat iz leta 1995 porabil okoli 400 kWh električne energije na leto, jo danes za več kot polovico manj, in sicer v povprečju le 170 kWh.

Pri izbiri novega hladilnega aparata bodimo torej in predvsem pozorni na energijsko učinkovitost. Največji del aparatov je trenutno uvrščenih v energijske razrede A, A+ in A++, nekateri proizvajalci pa že razvijajo hladilno-zamrzovalne aparate, ki bodo uvrščeni v najvarčnejši A+++ energijski razred in bodo uporabniku zagotavljali 60-odstotni prihranek električne energije v primerjavi z energijskim razredom A. Na trgu bodo predvidoma prihodnje leto.

Vir: www.energijadoma.si