Sklepno dejanje večletnih prizadevanj in sodelovanja številnih strokovnjakov ter institucij se je zgodilo v ponedeljek, 27. junija 2011 v Parizu. Na vsakoletnem srečanju Odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdil vpis serijske transnacionalne nominacije “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” na seznam svetovne dediščine. Tako ima Slovenija sploh prvo kulturno nominacijo na seznam in to ob 25-letnici vpisa Škocjanskih jam pod naravnimi kriteriji.
Kolišča na Ljubljanskem barju s tem dnem vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine , s čemer jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost , prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let.
Poznanih je približno 1000 koliščarskih najdišč okoli Alp, najdemo jih v Švici, južni Nemčiji, Avstriji, severni Italiji, na vzhodu Francije in v Sloveniji. Pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostala ohranjena. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih področjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti.
Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pred Kristusom osvetlijo do podrobnosti. V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja, ki je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji in zdaj tudi v svetu. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva.
Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri pripravi serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.
Krajinski park Ljubljansko barje se je že pred svojo formalno ustanovitvijo aktivno vključil v pripravo dosjeja za nominacijo, v nadaljevanju pa je postala njegova vloga še pomembnejša, saj je ustanovljeno zavarovano območje narave na tem območju Odboru za svetovno dediščino pri UNESCU zagotavlja aktivno upravljanje s tem območjem. Še več, naravovarstveni varstveni režimi, ki veljajo na območju najdišč ( prvo varstveno območje krajinskega parka) predstavljajo tako rekoč idealno obliko varstva arheološke dediščine na tem območju. Zagotavljanje trajnostne kmetijske rabe na tem prostoru, prepoved agro- in hidromeliracij ter gradenj namreč omogočajo ohranitev dovolj mokrotnega značaja barjanske zemlje, v kateri se bodo ostanki koliščarske civilizacije lahko ohranili tudi za naslednje generacije.
Vir: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1994/8150/
Slika: rtvslo.si
Evropska komisija je danes objavila rezultate javnega posvetovanja o prihodnji reviziji direktive o tobačnih izdelkih. Javno posvetovanje je dalo 85.000 odzivov, kar je daleč največ doslej. Največ odzivov so prispevali posamezni državljani, ki so pokazali veliko zanimanje za politiko EU za nadzor tobaka. Odzvali so se tudi predstavniki industrije, nevladne organizacije, vlade in javni organi.
