Planet Zemlja

V Pivovarni Union so nedavno poskrbeli, da so priljubljene pijače Sola, Zala in ZA to poletje pričakale v novi, sveži preobleki. Nova plastenka je najlažja pollitrska plastenka med slovenskimi ponudniki. Je enostavnejša in prijetnejša za uporabo. Poleg tega lažja plastenka pomeni manj odpadne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja.

Seveda videz ni bil edino vodilo pri razvoju nove embalaže, saj ima plastenka še nekaj lastnosti, ki kažejo na to, da skrb za okolje v pivovarni igra vse pomembnejšo vlogo. V pivovarni so namreč pri razvoju nove plastenke posebno pozornost namenili tudi ogljičnemu odtisu in ga uspeli znižati za kar 10 odstotkov.

Pivovarna Union poleg tega v sodelovanju s podjetjem Slopak sicer že nekaj let zbira odpadno embalažo v zabojnikih za reciklažo po vsej Sloveniji. S posebnimi akcijami si tudi prizadevajo ozaveščati uporabnike in jih pozivajo, naj odpadno embalažo odvržejo v posebne zabojnike, saj ji bodo tako vdahnili novo življenje. Odpadna embalaža se namreč uporablja pri proizvodnji različnih novih izdelkov, tudi plastenk.

Vir: http://www.pivo-union.si/si/novosti/2011/06/21-Pijace-iz-Pivovarne-Union-v-novi-plastenki

Svoja vrata je v začetku letošnjega poletja odprla Kristalna palača v Ljubljani. Z značilno črno zrcalno osnovo in srebrnimi vertikalnimi linijami predstavlja obliko kristala, po čemer je objekt tudi dobil svoje ime, predvsem pa je v ovoj najvišje stavbe v Sloveniji vgrajena sončna elektrarna s skupno površino manj kot 600 kvadratnih metrov in z nazivno močjo 88 kWp.

Sončna elektrarna, ki jo sestavlja 613 Hidriinih fotonapetostnih modulov, je nameščena na južnem pročelju energetsko varčne stavbe. Fotonapetostni moduli tako prekrivajo celotno pročelje trgovskega centra, ki predstavlja spodnji del stavbe, so pojasnili v podjetju Hidria, ki je sodelovalo pri nastajanju energetsko učinkovite stavbe tudi z rešitvami na področju klimatizacije.

Kristalna palača je opremljena s sedmimi klimatskimi napravami z rekuperacijo in adiabatskim hlajenjem. Sto prozipožarnih loput skrbi za požarno varnost, nameščenih pa je tudi več enot za distribucijo in elektronsko regulacijo zraka, še pojasnjujejo v omenjenem podjetju.

Vir: www.energijadoma.si

Foto: http://eath4energy-home-electricity.maxupdates.tv/simple-steps-to-build-solar-power-panel/

Evropska komisija je ta teden odobrila dodatnih 15 milijonov evrov za promocijo svežega sadja in zelenjave na notranjem trgu EU in v državah nečlanicah unije, da bi tako pomagala ublažiti škodo, ki jo je temu sektorju prizadel izbruh okužbe z bakterijo E.coli. Sredstva so namenjena za obdobje treh let.

Organizacije lahko nacionalnim oblastem do 16. avgusta predložijo programe za promocijo svežega sadja in zelenjave. Listo izbranih projektov bodo države članice Evropski komisiji predložile do 15. septembra, odločitev o izbranih programi bo sprejeta do 15. novembra 2011.
Vir: PEK

Nakupovalno središče Citycenter v Celju je v začetku meseca postalo prvo nakupovalno središče v Sloveniji, ki svojim obiskovalcem omogoča brezplačno polnjenje njihovih električnih vozil.

V sodelovanju z Elektro Celje in Društvom za električna vozila Slovenije so namreč odprli prvo Citycentrovo električno polnilno postajo. Citycenter Celje in Elektro Celje sta postavila električno polnilno postajo za kolesa, skuterje in avtomobile na električni pogon. Po besedah vodje centra Boštjana Brantuša so skupaj naredili prvi korak k zeleni, čistejši prihodnosti.

Električna vozila so po besedah predsednika uprave Elektra Celje Rada Kneževića realnost zelene tehnologije. Tehnologija električnih vozil namreč pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja, ki ga v veliki meri povzroča tudi vsakodnevni transport, pa je prepričan predsednik Društva za električna vozila Slovenije Miha Levstek. Po njegovih besedah je v Sloveniji zdaj okoli 1000 električnih koles, 150 električnih motorjev in 30 električnih avtomobilov.

Levstek je še pozval pristojne institucije, naj v čim večji meri podprejo do okolja prijazen projekt odpiranja novih polnilnih postaj. V prihodnjih štirih letih naj bi jih samo v Ljubljani odprli 150.

Vir:www.deloindom.si

Ta konec tedna bo v Borovnici še posebej slovesno. Zaključujejo se namreč priprave na prav poseben praznik, praznik borovnic. Ob tradicionalnih stojnicah z borovnicami in izdelki iz borovnic ter bolj in manj ekološko pridelano in predelano prehrano, bodo tamkajšnji organizatorji obiskovalcem ponudili še vrso drugih spremljevalnih dogodkov, mogoče pa bo storiti nekaj tudi za čistejše okolje.

Potekale delavnice za otroke, ki bodo lahko med drugim zajahali ponije, medtem ko bodo za zabavo skrbeli nastopi različnih slovenskih glasbenikov. Ljubljanska kolesarska mreža pa organizira v petek in v soboto voden kolesarski odhod na praznik borovnic. Start bo v obeh primerih na Prešernovem trgu, in sicer v petek ob 18.30, v soboto pa ob 16.00.

Kot pojasnjujejo v mreži, bodo v petek krenili po najkrajši poti, ki traja okoli uro, v soboto pa po najmanj prometni in najlepši poti, ki bo s postankom vzela slabi dve uri, primerna pa je samo za gorska in treking kolesa. Povratek nazaj ne bo organiziran, imajo pa udeleženci možnost, da se v Ljubljano ob doplačilu odpeljejo z vlakom.

Več informacij:

http://www.danborovnic.si/ oziroma http://lkm.kolesarji.org/

Foto: Wikipedija

Evropska komisija je odobrila financiranje 183 novih projektov v okviru evropskega finančnega instrumenta za okolje LIFE+, od tega šest projektov iz Slovenije. Evropska komisija je na razpis za zbiranje predlogov, ki se je zaključil septembra 2010, prejela 748 prijav, med katerimi je bilo 183 izbranih za sofinanciranje v okviru treh sestavnih delov programa: LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost, LIFE+ Okoljska politika in upravljanje ter LIFE+ Informacije in komunikacija.

Izbrani projekti predstavljajo skupno naložbo v vrednosti približno 530 milijonov evrov, od katerih bo EU zagotovila 244 milijonov evrov. Šest projektov iz Slovenije bo prejelo 4,3 milijona evrov evropskih sredstev.

V projekte programa LIFE +, ki obsegajo dejavnosti na področjih ohranjanja narave, podnebnih sprememb, čiste tehnologije in okoljske politike ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti glede okoljskih izzivov in vprašanji, so vključene vse države članice EU. Petinpetdeset izmed teh projektov vključuje partnerje iz več kot ene države članice.
Vir: PEK