Planet Zemlja

Alenka Slavinec, izvrstna slovenska fotografinja, nam je v pogovoru zaupala, da je bila vzgojena v zelo ekološkem duhu in je pravzaprav otrok narave.

»V domačem, rojstnem kraju, imamo blizu hiše reko in gozd, vedno pa so me obkrožale tudi živali. Nisem marala ostajati v hiši in gledati televizije, ampak sem raje raziskovala bližnje okolje. In danes se mi zdita naravna svetloba in naravni ambient resnično najlepša.«

Ravno zaradi ljubezni do narave in okolja pa je bila tako zasebno kot v okviru službe vpeta v različne ekološke projekte. »Sodelovala sem pri različnih projektih, ki so ustvarjeni z ekološko nitjo. Glede tega sem zelo »zelena« in ekološko osveščena,« je za konec še dodala.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

V okviru 8. Evropske noci nocnih metuljev (European Moth Nights), ki bo potekala med 25. in 29. avgustom v razlicnih krajih Slovenije, se bodo obiskovalci v vecernih urah lahko seznanili s problematiko ohranjanja nocnih metuljev, predstavili pa bodo tudi projekt Življenje ponoci, ki si prizadeva zmanjšati negativne vplive svetlobnega onesnaženja. Sledila bodo opazovanja, ki bodo potekala do predvidoma polnoči.

Nekaj dni zatem, natančneje v prvih tednih septembra, pa bodo potekali dogodki v okviru 13. Evropske noci netopirjev (European Bat Night). Po vsej Sloveniji se bodo vrstila predavanja o netopirjih in o svetlobnem onesnaženju, ustvarjalne delavnice, opazovanja izletavanja netopirjev in poslušanje njihovega oglašanja.

Več si lahko preberete tukaj.

Zadnje dni nam vremenske razmere povzročajo kar precej preglavic, saj je bila povprečna temperatura zraka v prvih dveh tretjinah avgusta po vsej državi nad običajnimi vrednostmi, a vendar so v preteklosti že zabeležili višjo temperaturo. V povprečju je bilo najtopleje leta 2003, najnižje pa se je živo srebro spustilo leta 1976.

V Sloveniji je bilo v prvih dvajsetih dneh avgusta topleje kot običajno. Največji odklon so zabeležili v Ljubljanski kotlini, kjer je presegel 2 °C, drugod pa je znašal vsaj 1°C.

V prihajajočem tednu poskrbite za svoje zdravje in se poskusite izogniti najhujši vročini. Če so opravki neodložljivi, si oči zaščitite s sončnimi očali, na glavo pa si poveznite pokrivalo. Obvezno pijte dovolj tekočine, vendar pa se izogibajte alkoholnim pijačam in kofeinu.

Po navedbah multimedijskega portala RTVS so z Agencije za okolje opozarili tudi, da naj bi vročina, kakršna je zdaj, večinoma vplivala tudi na delovno storilnost in na pazljivost, zato ljudem priporočajo, da so pazljivejši in da se vsaj nekaj ur na dan zadržujejo v prostorih, kjer se lahko razbremenijo toplotne obremenitve.

Kljub neznosnim vremenskim razmeram pa z Agencije za okolje poudarjajo, da je julijski vročinski val težje prenašati kot avgustovskega, saj so julijski vroči deli dneva daljši kot avgustovski.

Vir: ARSO in
http://www.rtvslo.si/okolje/po-katastrofalnem-koncu-tedna-statisticno-je-najvec-hudih-nesrec-ob-lepem-vremenu/264572

Planinski dom na Planini Vogar je bil v soboto še bolj zelen, kot je v navadi za to priljubljeno bohinjsko izletniško točko. Preplavili in zavzeli so ga namreč Zlatorogovi planinci.

V letošnjem letu družbeno-odgovorna nota »Zlatorogove transverzale ponosa - Gremo v hribe« ostaja: v imenu vsakega planinca, ki se bo na dan Zlatorogovega dogodka vpisal v častno vpisno knjigo, bo Pivovarna Laško donirala en evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

Deveti cilj privržencev akcije Gremo v hribe, ki letos že drugič zapored poteka v sklopu Zlatorogove transverzale ponosa, je bil Vogar, natančneje Kosijev dom. Po dobrem mesecu »počitka« se je na tej priljubljeni bohinjski izletniški točki zbralo kar 446 planincev, ki so se v častno Zlatorogovo vpisno knjigo pričeli vpisovati že od zgodnje sedme ure dalje.

Člani planinskega društva Železničar Ljubljana, ki upravlja s Kosijevim domom, so se zopet izkazali za dobrovoljne in prisrčne gostitelje, medtem ko je njihova poveljnica Marija Sever tokrat zavihtela tudi kuhalnico in poskrbela za najslastnejše dobrote, ki jih lahko sanjate v najbolj predrznih kulinaričnih planinskih sanjah.

Odvečne kalorije so planinci pokurili med številnimi nagradnimi družabnimi igrami: skakali so v žakljih, ciljali obročke, zabijali žeblje, podirali piramide in še več. Prijetno utrujeni so se v pozno popoldanskih urah odpravili proti domu, nekateri kar s padalom.

Prihodnjo soboto, 27. avgusta, se Zlatorogova transverzala nadaljuje pri Poštarskem domu pod Uršljo goro na Koroškem.

Namen 7. Dne delfinov, ki ga danes na Tartinijevem trgu v Piranu prireja Društvo Morigenos, je opozoriti na prisotnost delfinov v slovenskem morju in na pomen varstva celotnega morskega okolja.

Stalna populacija delfinov, ki pripadajo vrsti velika pliskavka (Tursiops truncatus), ima svoj življenjski prostor tudi v slovenskem morju. Delfini se pri nas prehranjujejo, vzgajajo mladičke, počivajo in družijo.

Delfini veljajo za naravne pokazatelje stanja okolja. Ker so na vrhu prehranjevalne verige in živijo relativno dolgo (40 let ali več), lahko preko opazovanja delfinov posredno opazujemo dogajanje v celotnem morskem ekosistemu. Zaščititi je torej potrebno celotni morski ekosistem in ne le delfinov.

Velika pliskavka je vrsta, ki v svetovnem merilu ni ogrožena, ogrožene pa so mnoge lokalne populacije. V Sredozemlju jo najbolj ogrožajo pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova, zapletanje v ribiške mreže, zastrupljenost zaradi onesnaženja in gost pomorski promet, ki vznemirja delfine predvsem v poletnih mesecih.

Za veliko pliskavko so države članice EU po Direktivi o habitatih dolžne zagotavljati ustrezen življenjski prostor z opredelitvijo območja Natura 2000. V času vključevanja v EU Slovenija še ni imela na razpolago dovolj podatkov, da bi za pliskavke določila to območje, pa tudi Evropska komisija še ni imela podrobneje določenega načina opredeljevanja morskih območij. Junija 2010 pa je Evropska komisija skupaj z državami članicami sredozemskega območja sprejela sklep, da Slovenija in Italija v severnem delu Jadranskega morja zagotovita ustrezna območja Natura 2000 za zagotavljanje ugodnega stanja pliskavk. V pripravi je strokovni predlog, ki bo predvidoma upoštevan pri prvi spremembi Uredbe o območjih Natura 2000.

Vir: www.morigenos.org.

Telesna aktivnost je toplo pripročljiva, a vse prevečkrat jo zaradi napačnih predstav o njeni dolžini zanemarjamo. Kot izgovor uporabljamo pomanjkanje prostega časa, a vendar so raziskovalci iz Tajvana navedli, naj bi samo petnajst minut vadbe dnevno odločilno pripomoglo k boljši kvaliteti življenja in naj bi prav tako podaljšalo življenjsko dobo posameznika.

Študija je pokazala, da lahko petnajst minut vadbe na dan za kar tri leta podaljša življenjsko dobo posameznika, medtem ko se nevarnost smrti zmanjša za 14 odstotkov.

Petnajst minut vadbe dnevno je polovica tega, kar priporočajo britanski znanstveniki, ki so v eni izmed predhodnih študij dokazali, da lahko šest ur ali več ležanja na kavču pred televizorjem in uživanje nezdrave hrane za kar pet let skrajša življenjsko dobo posameznika.

Strokovnjaki iz Tajvana poudarjajo, da imajo britanski izsledki precejšnjo težo in ljudem nikakor ne svetujejo zmanjšati svoje telesne aktivnosti, pri tem pa poudarjajo, da je petnajst minut vadbe minimalno, kar lahko človek naredi za svoje telo in zdravje.

Povzeto po: svarog.org