Ob svetovnem dnevu turizma se je v prelepem ambientu Ventovarne sredi Ljubljane odvijala konferenca Eko turizem - povezovanje kultur. Govorci s področja gospodarstva, klimatologije, turizma ter veleposlaništev so imeli veliko povedati o stanju in prihodnosti eko turizma.
Nekdanja ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič je povedala, da imamo priložnost tudi v eko turizmu, če mu bomo le dali priložnost.
Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je povedala, da je raven ekološke osveščenosti v Sloveniji nizka. Spraševala se je, ali eko turizem res pomeni eko, saj je največji onesnaževalec pri tem ravno prevoz do destinacije. Zmotilo jo je tudi dejstvo, da hoteli ne razpolagajo s podatki o t.i. ogljičnem odtisu na turista, medtem ko je število »eko oznak« v porastu.
Mag. Adrijana Viler Kovačič, namestnica generalnega direktorja ARSO je povedala, da znak EU za okolje (eco-label) oziroma »okoljska marjetica« odlikuje proizvode oziroma storitve, ki hkrati zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila glede uporabnosti. »Marjetica« pomeni dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev.
Dr. Darja Piciga, sekretarka službe Vlade RS za podnebne spremembe, je povedala, da so cilji strategije prehoda Slovenije v nizko ogljično družbo do leta 2050, znižati nacionalne emisije TGP na manj kot 4 milijone ton ekvivalenta CO2, ter zagotoviti, da se ranljivost Slovenije na učinke podnebnih sprememb ne zviša na sedanjo raven.
Na konferenci je bilo s strani veleposlaništev slišati primere dobrih praks v tujini.
Častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije v Sloveniji Samir Amarin je povedal, da se Jordanija v turizmu ponaša s svojo raznolikostjo, eko pa pripisuje skromnosti z viri.
Nizozemska je znana predvsem po množični uporabi koles v mestih. Njihova geografija dopušča uporabo koles v vsakdanjem življenju. Slabost s strani njihovih turističnih agencij pa je Veleposlanik Nizozemske Jos Douma videl v tem, da ni veliko podatkov na spletu in so turisti primorani informirati se na mestu samem. Tako je za primer povzel zgodbo prijatelja, ki si je rezerviral počitnice v Sloveniji, nato pa ga povprašal, če je tam res tako lepo kot se sliši? Veleposlanik, je s slušatelji delil svojo prvo eko turistično izkušnjo, ki jo je okusil že v rani mladosti, a se je ni zavedal. Dejstvo, da je taborjenje eko turizem, mu je bilo tuje, ker izraza eko turizem v preteklosti še niso poznali.
Finska je zaradi svoje geografske lege neokrnjena, saj je na njenem območju kar 70 različnih varovanih območij in 37 naravnih parkov. Ljudje vseh narodnosti imajo pravico, da uživajo v podeželju po tradicionalnem finskem pravnem konceptu. Skupaj s tem pa pride tudi do odgovornosti in spoštovanja do narave, je udeležencem pojasnil odpravnik poslov Finskega veleposlaništva Ville Cantell.
Goran Blažić, predsednik Hrvaške turistične skupnosti za Slovenijo je povedal, da se Hrvaški turizem vsako leto bori za izboljšanje kvalitete ponudbe in promocije. Z njihovim sloganom so prepoznavni tudi zaradi množičnega reklamiranja. Povedal je tudi, da je največ turistov prav iz Slovenije in so je ob tej priložnosti tudi zahvalil za obiske.
Vsem povabljenim govorcem je bilo skupno spoznanje, da masovni turizem uničuje čar domačnosti in neokrnjenosti krajev, ki so jih obiskali.
Danes bo Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, s prostovoljskimi organizacijami in posamezniki po vsej Sloveniji pripravila posebno promocijsko akcijo, v kateri bodo prostovoljci in prostovoljke razdelili skoraj 10.000 magnetnih srčkov z napisom »Kdaj ste nazadnje kje pustili svoje srce? Prostovoljstvo.org« na avtomobile in kolesa po 59 krajih po Sloveniji.
