6 september |
Odpadke odlagajte na nadzorovana območja |
Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in na ozračje. Obseg negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij pa so odvisne od lastnosti odloženih odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in v veliki meri tudi od lokacije odlagališča.
V Sloveniji je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih previsok. Ravno biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje. Biološko razgradljive sestavine odpadkov se v telesu odlagališča razkrajajo pod anaerobnimi pogoji. Večinski delež približno 90% razkrojenih organskih ogljikovih spojin se pretvori v odlagališčni plin, le majhen delež preide v izcedne vode.
Pri primernih temperaturah in vlažnosti poteka razkroj organskih snovi relativno hitro, kar pomeni, da emisije plina izhajajo »le« okoli 20 do 30 let. V izcednih vodah iz odlagališč so predvsem biološko težko razgradljive snovi in dušikove spojine prisotne tudi 100 do 200 let.
Iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče, se v odvisnosti od deleža razgradljivega ogljika, sprosti od 120 m3 do180 m3 deponijskega plina. Deponijski plin pa je pretežno sestavljen iz 60% metana (CH4) in 40% ogljikovega dioksida (CO2) (Lechner et al, 2004). Okolju škodljiv je predvsem metan, ker je toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2.
Odlagališča so tretji največji izvor antropogenega metana v svetovnem merilu. Zavedati se je treba, da je problematika izcednih vod, ki uhajajo z odlagališča predvsem lokalen problem, medtem ko so emisije deponijskega plina lokalen, regionalen in globalen problem.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor