Planet Zemlja

Predzadnja destinacija Zlatorogove transverzale ponosa je bil Nanos, natančneje Vojkova koča, ki stoji na skrajnem koncu te dolge kraške planote. Kljub največ višinskim metrom, kar 1262 m, ki so jih planinci morali premagati, se je na cilju zbralo rekordno število Zlatorogovih prijateljev. Tako je kar 674 planincev prečudovito soboto preživelo v naravi na svežem zraku.

Z vpisi v častno Zlatorogovo vpisno knjigo so zbrali 674 evrov, ki jim bo Pivovarna Laško dodala še 326 in tako za nadaljnje uspešno delovanje v blagajno lokalnega planinskega društva donirala 1.000 evrov.

Na vrhu so se zbrani znova zabavali v družbi poznanih obrazov, številnih Zlatorogovih družabnih nagradnih igric, za še boljše razpoloženje pa sta tokrat skrbela kar dva glasbena gosta: Matej Felicijan in že večkrat nagrajena zasedba ansambla Akordi.

Tako Zlatorogovo transverzalo čaka le še en vrh - Šmohor nad Laškim, kjer bodo v soboto, 10. septembra, razglasili in nagradili vse, ki ste v letošnjem letu na dneve dogodkov osvojili vseh 11 vrhov Zlatorogove transverzale ponosa.

Do 1. oktobra morajo lastniki enot v stanovanjskih in poslovnih stavbah poskrbeti za vgradnjo delilnikov stroškov za toploto in preiti na delitev in obračun stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski porabi.

Namen tega ukrepa, ki ga predpisuje energetski zakon, je predvsem zmanjšanje porabe in stroškov za energijo. S tem se zmanjšujejo potrebe po novih energetskih objektih, zmanjšuje se odvisnost od uvoza energije in negativni vplivi na okolje. Pavšalno plačevanje stroškov po ogrevani površini učinkovitega ravnanja z energijo namreč ne spodbuja.
V tujini, kjer so takšno prakso že uvedli, se je poraba energije za ogrevanje zmanjšala od 20 do 30 ali celo več odstotkov, kar pomeni, da se strošek uvajanja delilnikov povrne v dveh do treh letih. Na zmanjšanje porabe energije vpliva predvsem naše ravnanje. Zato kampanja »Plačam kolikor porabim«, ki jo izvaja Ministrstvo za gospodarstvo, poteka v povezavi s kampanjo »Energija si, bodi učinkovit«, ki je namenjena spodbujanju učinkovitega ravnanja z energijo.

Montaža delilnikov stroškov za ogrevanje ni zahtevna in ne vključuje gradbenih del. Delilniki se privarijo na radiatorje. Nameščajo jih za to usposobljena podjetja, ki večinoma omogočajo tudi odčitavanje in delitev stroškov za toploto, za to pa je potrebno ustrezno znanje in izkušnje. V večini primerov je upravnik stavbe tisti, ki pripravi nabor primernih ponudnikov delilnikov in izvajalcev delitve stroškov. Pomembno je, da so v stavbi nameščeni delilniki iste vrste in tipa. V nasprotnem primeru pravilna delitev stroškov ni mogoča.

Priporočljivi so delilniki, ki omogočajo daljinsko odčitavanje. S tem se izognemo, da nam izvajalec delitve stroškov vsak mesec vstopa v stanovanje, stanovalci pa so sproti obveščeni o porabi in s tem bolj motivirani za zmanjšanje porabe energije. So pa s tem povezani višji stroški odčitavanja in delitve stroškov. Za odločitev o vrsti in tipu delilnikov ter o načinu delitve stroškov za toploto je potrebno soglasje lastnikov, ki imajo več kot 50-odstotni lastniški delež.

Več nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju in porabi tople vode, najdete na www.delitevstroskov.si

Bliža se sezona nabiranja gob in čeprav so na tisoč in en način pripravljene zares izvrstne, iz Univerzitetno kliničnega centra Ljubljana opozarjajo na previdnost. Predvsem se držimo zlatega pravila in nabirajmo ter jejmo zgolj gobe, ki jih dobro poznamo.

Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku. Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo zvečer pred spanjem. Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive. Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo). Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v “hladnih shrambah” ali hladilniku.

Naše društvo ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, pripravlja konferenco z naslovom „Eko turizem - povezovanje kultur”, kjer bomo slišali primere dobrih praks v nekaterih državah sveta, prisluhnili kriterijem pridobivanja in pomenu prejetja znaka za okolje EU ter dobili vpogled v trende na področju okolju prijaznega turizma.

Turizem je nedvomno najhitreje rastoča dejavnost na svetu, ki lahko največ prispeva h gospodarski rasti in odpiranju novih delovnih mest v Evropski uniji. Pomemben je predvsem zato, ker zaposluje pretežno mlade ljudi, saj je delež mladih med zaposlenimi v turizmu enkrat višji kot v drugih gospodarskih panogah. Ker dolgoročno uspešnost poslovanja v turizmu zagotavlja ohranjeno naravno okolje, je v današnjem času ekoturizem dejavnost, ki jo poleg svetovne turistične organizacije podpirajo tudi Združeni narodi.

Svečano odprtje konference bo pripadlo nekdanji ministrici za gospodarstvo mag. Darji Radić.

Z nami bodo tudi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, generalni direktor ARSO dr. Silvo Žlebir, veleposlanik Nizozemske Jos Douma, častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije v Sloveniji gospod Samir Amarin, zastopniki turističnih agencij nekaterih sosednjih in drugih držav in mnogi drugi.

Pogovarjali smo se s bosonogim pohodnikom, plezalcem in kolesarjem Davidom Vidmarjem in ga med drugim povprašali, kakšen vtis je med svojim kolesarjenjem po Norveški dobil o ekološki osveščenosti Skandinavcev.

»Lahko bi rekel, da so ekološko bolj osveščeni kot Slovenci. Oziroma imajo tak sistem, da jim to omogoča. Malo sem premišljeval na poti in ugotovil, da je največja razlika med našim in njihovim sistemom v načinu delovanja. Naš temelji na kazni, njihov pa na nagrajevanju. To je sicer zgolj moje mnenje, ampak našega vidim kot: ločevanje odpadkov, nadzor nad odpadki, zaposlitev preveč mrtvega kadra, inšpektorjev, administracija, kazni za nepravilno ločevanje, ki še poslabšajo stanje. Njihov sistem: ukoreninjena ideja o ločevanju, ki se prenaša iz generacije v generacijo, dober sistem za reciklažo in predelavo vseh vrst smeti, hkrati pa stimulacija za vrnjene pločevinke in plastenke, ki jih vrneš v katerokoli trgovino in dobiš bonus,« je povedal Vidmar.

Poudaril je tudi denarno nagrajevanje za vračilo plastenk. »Za veliko plastenko dobiš 2,5 krone, malo 1 krono, in pločevinke 1 krono ali 0,5 krone. Videla sva tudi edinega »brezdomca« na Norveškem, ki nama je bil dosti podoben. Brada, kolo, ob cesti pa je pobiral pločevinke in plastenke. Beračenja ni! Dober sistem, a ne?«, je še v smehu dodal Vidmar.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.