Planet Zemlja

Včerajšnji svetovni dan okolja, ki ga praznujemo že od leta 1972, smo v društvu Planet Zemlja obeležili z različnimi projekti: s pričetkom natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13, s povabilom vseh slovenskih občin k sodelovanju v projektu Planetu Zemlja prijazna občina 2012 in s konferenco Odpadki in embalaža - problem in priložnost. S tem smo v ozaveščanje o pomenu našega odnosa do okolja vključili mlade, občinsko upravo in širšo javnost na eni strani, projekte pa zasnovali s pomočjo strokovnjakov.

Razpis na vseslovenski natečaj “Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13″, ki letos poteka že tretje leto zapored, v njem pa je doslej sodelovalo že prek 110 zavodov in prek 15.000 otrok, smo poslali na vse slovenske osnovne in srednje šole ter vrtce. Natečaj smo v tem letu še razširili ter devetim sodelujočim projektom dodali še tri, doslej vabljenim javnim zavodom pa dodali še zasebne.

Poleg aktivnega vključevanja mladih v okoljsko ozaveščenost smo z razpisanim natečajem Planetu Zemlja prijazna občina 2012 na praznik našega okolja, že tretjič zapored povabili tudi vse slovenske občine. V letu trajnostne energije ki ga pišemo, smo področju ozaveščanja, skrbi za gozdove in ravnanja z odpadki, dodali še področje energetske varčnosti občin in njihovo sejemsko dejavnost. Prav tako se nam je pri izvedbi natečaja tudi letos pridružilo Gospodarsko razstavišče Ljubljana, ki bo znova, že tradicionalno, gostilo podelitev slavnostnih nazivov “Planetu Zemlja prijazna občina 2012″ v okviru sejma Narava - zdravje, med 11. in 14. oktobrom 2012. Največji prireditveni center je z željo, da bi tudi občine dobile priložnost na sejmu pokazati svoje dosežke na področju varstva okolja, pripravilo posebno ponudbo za razstavni prostor na sejmu, ki je vsebinsko v celoti posvečen skrbi za zdravo okolje prihodnjih generacij.

Ob robu svetovnega dneva okolja pa smo v Ventovarni skupaj z Agencijo za okolje pripravili konferenco z naslovom Odpadki in embalaža, problem in priložnost, na kateri so strokovnjaki s področja ekologije in gospodarstva ter politike, predstavili realno sliko ravnanja z embalažo in odpadki. Kljub temu da smo združili povsem nasprotujoča a še kako povezana stališča, so si bili udeleženci na koncu edini, da je pomembno, da smo se o tem pripravljeni pogovarjati.

Na konferenci je nastopil član odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Gašpar Gašpar Mišič, ki je s prisotnimi delil slabo izkušnjo z državo, ko je na lokalno skupnost prenesla odgovornost, pristojnosti pa ne. Ob tem je predlagal uvedbo okoljske takse. Rudolf Horvat, direktor družbe Saubermacher, ki je pooblaščena za izvajanje storitev gospodarnega ravnanja z odpadki je ugotovil, da okolje postaja močna industrijska branža, ki je prekosila celo turizem. Mag. Alan Ninčević iz Službe za varnost in zdravje pri delu v UKC Ljubljana je prikazal produkcijo odpadkov v tej ustanovi, ob tem pa povedal, da medtem ko na leto pridelajo 36 vrst različnih odpadkov, v veliki meri tudi nevarnih, se delež odpadkov primernih za ponovno uporabo, veča. Direktor podjetja Slopak, največjega slovenskega podjetja za ravnanje z odpadno embalažo Matej Stražiščar je dejal, da ljudje povzročamo odpadke že s samo odločitvijo o nakupih, ob tem pa kot velik problem navedel pomanjkanje nadzora, saj da inšpektorji ne nadzirajo dovolj ločevanja odpadkov. Član uprave Pivovarne Laško Matej Oset, odgovoren za proizvodno - tehnično področje, je prikazal spodbude Skupine Pivovarne Laško k uporabi povratne steklene embalaže in s tem reciklaže. Marjana Dermelj z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je predstavila vključevanje naprednih okoljskih konceptov v programske dokumente države in pokazala na izvor problema odpadkov, ki nastane že pri zasnovi izdelkov. Če ti ne bi vsebovali toksičnih substanc, bi jih bilo namreč možno po končani uporabi, vrniti nazaj v naravo.