Zaključni izlet akcije Zemljo so nam posodili otroci

arso13Udeleženci akcije Zemljo so nam posodili otroci so v petek obiskali Kropo – zibelko železarstva in tako na prijeten način sklenili projekt, ki sta ga Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije letos organizirala že šesto leto zapored.

V Kropi, rojstnem kraju evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, jih je pozdravil gostitelj, radovljiški župan Ciril Globočnik. Skupaj so si ogledali številne zanimivosti kraja, pot pa jih je izpred Železarskega muzeja v Kropi nato vodila še v Linhartovo mesto, ki ga poznamo tudi kot »Pristno sladka Radol’ca.«

V Radovljici so si šolarji ogledali Čebelarski muzej, ki je v času resne ogroženosti najpomembnejših opraševalk še kako zanimiv in pomemben, ter se posladkali s čokoladami Gorenjke. Edina tovarna čokolade v Sloveniji je hkrati tudi edini ponudnik na slovenskih tleh, ki čokolado po lastni recepturi izdeluje od surovin do končnega izdelka.
Akcija, ki se je uradno zaključila na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila 2011, s prireditvijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se jeseni nadaljuje. Mentorji in njihovi učenci bodo že sedmič dobili priložnost narediti nekaj dobrega za planet Zemlja v akciji, ki iz leta v leto pridobiva na zanimanju in sodelovanju.

Mag. Andreja Urbančič o biomasi, bioplinu in biogorivu

lesNa Eko konferenci bo predavala tudi mag. Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost z Instituta Jožef Stefan, ki nam je v pogovoru med drugim povedala tudi bistvene razlike med biomaso, bioplinom in biogorivom.

»Bioplin in biogoriva izvirata iz biomase. Obstajajo še druge oblike predelane biomase (peleti in sekanci). Ključna prednost izkoriščanja obnovljivih virov energije je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S praktičnega vidika so prednosti plinastih in tekočih goriv pri uporabi v transportu. Pri rabi biogoriv je posebej pomemben trajnosten vidik pridelave biogoriv in zagotavljanje ravnotežja s prehransko varnostjo. Večji razmah biogoriv lahko pričakujemo z razvojem druge generacije biogoriv iz lesne biomase in sorodnih rastlinskih ostankov.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Razstava o krajinskem parku Ljubljansko barje

barjeV obeležitev svetovnega dneva mokrišč, ki se je zgodil 2. februarja, in ob začetku delovanja Krajinskega parka Ljubljansko barje je le-ta pripravil razstavo o zgodovinskih, kulturnih, etnoloških in naravnih znamenitostih Ljubljanskega barja, ki bo na ogled vse do 28. februarja 2011 v Botaničnem vrtu v Ljubljani, in sicer v sprejemni avli tropskega rastlinjaka.

Ljubljansko barje je tesno povezano z vodo, saj brez njene prisotnosti ta naravni rezervat ne bi imel takšne pomembnosti, ki se odraža tako na kulturno-zgodovinski ravni kot tudi v smislu naravne dediščine.

Z obiskom Ljubljanskega barja se lahko prepričamo, da je to eden najlepših, najbolj vrednih in biotsko najbolj pestrih območij parka. Omenjena območja predstavljajo ohranjene komplekse visokobarjanskega gozda, ohranjen gozd črne jelše, ilirsko hrastovo belogabrove in lirsko bukove gozdove ter množico posameznih vlagoljubnih dreves v obliki drevesnih naravnih vrednot, zato območje spada med biotsko najpestrejše, tako v rastlinskem, predvsem pa v živalskem smislu.

Vir: ljubljana.si

Foto: Wikipedia

Sistem energijskih oznak za televizorje

eu-komVčeraj, 20. decembra, je stopil v veljavo sistem energijskih oznak, ki prvič predlaga uporabo energijskih oznak za televizorje in prenavlja sistem energijskih oznak, ki se že uporablja za hladilnike, pomivalne in pralne stroje. Energijske oznake pomagajo kupcem pri izbiri proizvodov z večjim prihrankom energije in s tem tudi denarja, proizvajalce pa spodbujajo, da razvijajo in finančno podpirajo energetsko učinkovito zasnovo izdelkov. Za televizorje, ki k porabi električne energije povprečnega gospodinjstva prispevajo skoraj 10 %, bodo morali proizvajalci tako prvič doslej označiti energetsko učinkovitost svojih izdelkov na lestvici od A do G.

Oznaka bo morala biti jasno prikazana na televizorji in v oglasih, če je v njih navedena cena izdelka. Skladno z zakonodajo se energijsko označevanje hladilnikov-zamrzovalnikov, pomivalnih in pralnih strojev označuje že vse od leta 1992 in velja za izjemno uspešno. Danes spada kar 90 % naprav, prodanih v EU, v energijski razred A, ki je najboljši možni razred. Toda po zaslugi novih tehnologij bi bilo mogoče zmanjšati energijsko porabo izdelkov iz razreda A še za polovico, zato se je EU odločila, da lestvico razširi navzgor z dodatkom treh novih razredov – A+, A++ in A+++ – za izdelke, ki presegajo energetsko učinkovitost razreda A.

Decembra mesta žarijo tudi ponoči

Nočni sprehod skozi prestolnico v veselem decembru je kljub mrazu lahko pravi užitek. Temo so pregnale novoletne lučke, ki nam kljub nočnemu mraku in pastem noči, dajejo občutek varnosti. Prejšnji teden smo zapisali nekaj ugotovitev anketne raziskave, ki smo jo v zvezi z varčnejšimi LED svetili naslovili na občine. Ogromna količina okraskov pa je v nas zbudila tudi zanimanje o tem, koliko okraskov je pravzaprav obogatilo drevesa in poslopja hiš, koliko ur dnevno so prižgani, kakšna je posledično poraba energije in nenazadnje, koliko občinskega denarja smo davkoplačevalci za to namenili, ne da bi nas po tem kdo vprašal….lucke

Anketni vprašalnik smo poslali vsem slovenskim občinam, nanj pa se jih je odzvalo slabih 15 %. Polovico anketiranih jih šteje manj kot 3000 prebivalcev, 20 odtotkov vprašanih občin ima med 3000 in 10000 ter 35 odstotkov jih ima več kot 10000 prebivalcev. Izmed mestnih občin se je odzvala edino MO Celje, vse ostale pa so naš vprašalnik ignorirale vključno s prestolnico, tako da se za sodelovanje zahvaljujemo predvsem manjšim občinam, ki so si vzele nekaj minut za izpolnitev ankete.
Večina slovenskih občin je novoletne lučke prižgala v prvem decembrskem tednu in jih bo ugasnila v prvi polovici januarja. Več kot polovica občin ima razsvetljavo prižgano od 8 do 10 ur na dan, le nekaj jih ima manj kot 8 ali več kot 12 ur dnevno. 75 % občin je odgovorilo, da bodo uporabile manj kot 2500 metrov novoletnih okraskov in da je ta količina enaka lanskoletni, pri 15 odstotkih je večja zaradi dopolnitve starih zalog, pri ostalih 10 ostotkih pa je manjša predvsem zaradi dotrajanih okraskov in varčevanja.
Z navedeno količino bo 80 % vprašanih občin poskrbelo tudi za okrasitev podeželja, ostale pa ne skrbijo za podežlje. Dobrih 60 ostotkov občin, ki so imele podatek o porabi električne energije, so navedle porabo manj kot 10000 kW, kar je v primerjavi z Ljubljano, ki je lani porabila 26400 kW, precej manj, manjšo porabo električne energije pa pričakuje le 10 odstotkov vprašanih občin.
Ob vseh teh podatkih o novoletni razsvetljavi nas je seveda zanimala tudi finančna stran decembrskega projekta. 65 % občin je za celotno izpeljavo novoletnega okraševanja, v katerega je vključeno nakup novih okraskov, montaža in demontaža svetil, poraba električne energije in morebitne prireditve, namenilo manj kot 5000 evrov, le ena občina bo namenila več kot 20000 evrov, ostale pa manj kot 15000 evrov

Podzemno mesto v vzhodni Sibiriji

podzemno-mesto

Knjiga Nebo se podira, avtorice Sidney Sheldon, med drugim bralca pritegne z idejo o podzemnem mestu v Rusiji. Čeprav je na začetku knjige zabeležno, da je vsebina besedila črpana iz policijskih virov in zapiskov, se nevednemu prebiralcu zgodbe zdi slikovito opisovanje podzemnega mesta zgolj plod domišljije.

Danes objavljamo vest o načrtu izgradnje podzemnega mesta v vzhodni Sibiriji, eko mesta, ki naj bi nastalo na mestu 550 metrov globokega rudnika. Podzemno mesto bo prekrito s fotovoltaiko in pokrito s stekleno kupolo, ki naj bi zagotavljala stalno temperaturo skozi vse leto, v njem pa naj bi živelo 100.000 prebivalcev.

Vir: Good design