Planet Zemlja

Društvo Planet Zemlja se ob Svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, pridružuje pozivom o življenski potrebi po hranjenju kot eni od osnovnih človekovih pravic. Želja po obstoju človeštva je namreč ena tistih, ki - v deželah, kjer je blagostanje nekaj običajnega - ni na dnevnem redu tistih, ki imajo v rokah oblast. Prav slednji pa so tisti, ki odločajo o kvaliteti in kvantiteti prebivalstva - kakorkoli se to že sliši. V svoji deželi in širše.

V okviru iskanja odgovorov na vprašanje o tem, zakaj se bolezni širijo in postajajo iz dneva v dan bolj trdovratne, smo v društvu začeli akcijo, ki smo jo poimenovali Karavana varne kemije. Cilj akcije je, kar se da široke množice osvestiti o toksinih, ki se v naše organizme vselijo prek mnogih oblik in načinov. Tako prek oblačil, kozmetike, čistil, pohištva kot tudi hrane. Akcija se je začela v letošnjem letu v Tednu kemijske varnosti, ki ga od leta 2006 obeležujemo tudi v Sloveniji.

Ob Svetovnem dnevu hrane je ena od pobudnic akcije Karavana varne kemije, Tatjana Kruder, pripravila tudi komentar.

Projekt INTAMAP, za katerega je EU namenila približno 1,8 milijona evrov in na katerem so delali raziskovalci iz Avstrije, Belgije, Nemčije, Grčije, Nizozemske in Združenega kraljestva, odslej omogoča vsem, da v realnem času dostopamo do zemljevidov onesnaženosti ozračja, tal in vode.

Preko INTAMAPa lahko namreč pogledamo natančno lokacijo onesnaženih območij, prav tako pa tudi, od kje le-ta prihaja in kam se pomika. Kot takšno je orodje koristno za javne organe, ki se bodo tako lahko hitreje odločali, kaj storiti za uspešno spopadanje z virom onesnaženja, prav tako pa tudi za ljudi, ki bodo preko tega lahko ocenili, kako se najlažje izognejo onesnaženosti.

Raziskovalci, ki so delali na omenjenem projektu, so razvili program, ki s pomočjo podatkov, zbranih na določenih mestih, zriše spletni zemljevid z izohipsami, ki prikazujejo koncentracijo onesnaževal v realnem času.
Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno agendo, je dejala, da je projekt INTAMAP dober primer, kako lahko raziskave pripomorejo k boljšemu vsakdanjemu življenju v Evropi. Kot je dejala, so lahko zemljevidi, ki prikazujejo onesnaženost v realnem času, ključni za javne organe pri spopadanju z onesnaženjem.

Vir: Evropska komisija

Če ne veste, kam bi se dali prihajajočo soboto, se lahko odzovete na vabilo Ljubljanske kolesarke mreže, ki poziva k čim množičnejši udeležitvi na kolesarski paradi. Parada se bo pričela v soboto, 16. oktobra, ob 11. uri na Bregu ob Ljubljanici. Kolesarji se bodo podali po krožni poti, ki bo potekala mimo poslopja vlade, parlamenta, bodočega Fabianovega mostu ter Rotovža, zaključila pa se bo na začetnem mestu - Bregu ob Ljubljanici.

Organizatorji pozivajo vse kolesarje in kolesarke, da oblasti skupaj z njimi pokažejo, da želijo Ljubljano videti kot kolesarsko mesto. Kot pojasnjujejo, želijo pokazati, da je kolesarjev in kolesark v Ljubljani vedno več, ter da so enotni v tem, da se morajo možnosti za hitro in varno kolesarjenje po glavnem mestu čim prej bistveno izboljšati.

Po njihovem prepričanju ima namreč Ljubljana velik potencial za razvoj mestnega kolesarjenja, ki bi lahko skupaj z javnim prevozom pripomoglo k manj hrupa, boljšemu zraku, manj nesrečam, manj zastojem ter boljšemu podnebju in gospodarski klimi v mestu.

Evropska komisija je izdala letno poročilo, v katerem obravnavajo tudi doseganje ciljev zmanjšanja emisij. Kot je razvidno iz poročila, je Evropska komisija že dosegla zastavljene in podpisane cilje, določene v Kjotskem protokolu, ki bi jih sicer bilo potrebno doseči do leta 2012.

Kot je dejala Connie Hedergaard, evropska komisarka za podnebne ukrepe, rezultati kažejo, da svet lahko računa na Evropsko unijo, saj le-ta izpolni tisto, kar obljubi. V tem konkretnem primeru pa celo nadaljujejo s preseganjem ciljev, h katerim so se zavezali.

V Kjotskem protokolu se je 15 držav članic (tiste, ki so bile v času sklenitve članice EU) zavezalo k zmanjšanju skupnih emisij toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 v povprečju za 8 % v primerjavi z izhodiščnim letom. Za preostale članice ni skupnih emisijskih ciljev, so pa podpisale individualne zaveze v okviru Kjotskega protokola, ki so jih vse razen Malta in Ciper tudi dosegle.

Po omenjenih podatkih ocenjujejo, da bodo z obstoječimi politikami in ukrepi dosegli zmanjšanje emisij v višini 10,4 % pod stopnjo emisij v izhodiščnem letu. Zmanjšanje pa naj bi bilo zaradi ukrepov, ki jih še nameravajo izpeljati, celo višje.

Vir: Evropska komisija

Pri Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so povabili ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana, na predstavitev delovanja in načrtov, ki jih imajo. Tako so ministru predstavili delovanje inštituta, ki tudi sicer sodeluje z omenjenim ministrom oziroma ministrstvom, kateremu pripada. Ob tem je direktorica inštituta, prof. dr. Tamara Lah, poudarila, da želijo s svojim delom ustvarjati vrhunsko znanje in tehnologije na področju ved o življenju in njihovem okolju.

V nadaljevanju obiska je minister Židan predstavil ministrstvo ter poudaril, da se je v času njegovega mandata spremenil odnos do tistega dela znanstvenih raziskav, ki jih financira Ministrstvo, in se ta sredstva s prihodnjim letom zvišujejo. Izpostavil je tudi mnenje, da Ministrstvo potrebuje znanstveno stroko, a hkrati jasne smernice ter potrebe s področja prehrane, ki bi določale smer znanstvenih projektov. V tem okviru je minister tudi izpostavil pomen skrbi za kmetijska zemljišča ter na aktivnosti, pomembne za zaščito potrošnikov pred potvorbami.

Ministru so v nadaljevanju predstavili še raziskovalne naloge s področja varovanja rastlin ter področje raziskav v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi. Po koncu je minister izrazil navdušenje nad delovanjem inštituta ter vodstvu zaželel, da bi še naprej skrbeli za zadovoljstvo zaposlenih ter vzgojo vrhunskih kadrov. Dodal je še, da bo tudi Ministrstvo še naprej podpiralo znanstvene aktivnosti, povezane s prehrano.

Danes je evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, nagovoril zbrane na konferenci o biotski raznovrstnosti parlamentarne skupine GLOBE. Izpostavil je, da v letošnjem letu biotske raznovrstnosti ves čas potekajo različne aktivnosti, s katerimi se skuša poudariti pomen skrbi za okolje. Dodal je, da se je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku tudi sam prepričal, da se biotski raznovrstnosti končno posveča pozornost, ki si jo zasluži.

V svojem nagovoru je Potočnik izpostavil tudi, da je ponosen na to, da je Slovenija v vsej Evropi dežela z največjim deležem ozemlja, vključenega v evropsko omrežje zaščitenih območij Natura 2000. Je pa po drugi strani dejal, da je zaskrbljujoče to, da je nedavna raziskava pokazala, da kar 45 % Slovencev ne ve, kaj je to Natura 2000. Kljub temu pa naj bi Slovenci izkazali interes za poznavanje in zaščito biotske raznovrstnosti.

Komisarja Potočnika je v okviru konference sprejel tudi predsednik Državnega zbora, dr. Pavel Gantar, ki je po zaključku pogovora z njim dejal, da mu je predstavil temeljne okoljske probleme, s katerimi se Slovenija trenutno srečuje, ter izpostavil, da so bolj ali manj enaki kot v prejšnjih letih, kar kaže na to, da trenutni trud še ni dovolj. Komisar je Gantarja seznanil s pričakovanji in stališči EU o biotski raznovrstnosti pred srečanjem v Nagoji. Dodal je, da se bodo v Nagoji osredotočili na tri bistvena vprašanja - na strateški cilj glede biotske raznovrstnosti, na vprašanje virov in na vprašanje glede urejanja prometa z genetskimi viri.