28 oktober |
Drugi del konference o biološki raznovrstnosti |
V tem tednu v Nagoji poteka drugi del Desete konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti. Na konferenci je prisotnih 153 predstavnikov od 193 držav pogodbenic. Dogovore na konferenci sprejemajo sporazumno, zaradi česar včasih potekajo zelo zahtevna pogajanja.
Zaradi tega ostaja precej vprašanj odprtih - na primer, protokol o dostopu do genskih virov in pravična delitev koristi od njihove uporabe, strateški načrt, ki postavlja globalne okvire in cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2050, ter zagotavljanje finančnih sredstev za njuno izvajanje.
V Nagoji stališča Slovenije na ministrskem delu konference zastopa minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnić. V nadaljevanju si lahko preberete omenjena slovenska stališča:
• Strateški načrta za obdobje 2010 - 2020 mora imeti jasne cilje, kazalce uspešnosti ter izdelane mehanizme za njegovo doseganje, vključno s predvidenim zagotavljanjem sredstev za njegovo izvedbo.
• Zagotoviti je potrebno integracijo biodiverzitetne problematike v relevantne sektorske politike in podporo doseganja teh ciljev v organizacijah, institucijah in procesih, ki niso neposredno biodiverzitetni.
• Nujno je potrebno zagotoviti dodatna sredstev za doseganje ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti. Zagotoviti je treba trajnostno financiranje. Zato pa je potrebno dodatno opredeliti kazalce in cilje v okviru strategije za mobilizacijo sredstev za implementacijo Konvencije. Preučiti je treba različne mehanizme, ki se trenutno razvijajo vključno z možnostjo plačevanja za ekosistemske storitve in možnostjo za integracijo biotske raznovrstnosti v ekonomske sisteme. Vzpostaviti je treba tudi dialog s privatnim sektorjem glede njihovega vlaganja v ohranjanje biotske raznovrstnosti preko novih in inovativnih finančnih mehanizmov.
• Glede integracije biodiverzitetnih vprašanj v druge relevantne sektorje, je potrebno izpostaviti pomen biotske raznovrstnosti za doseganje trajnostnega razvoja in potrebo za iskanje učinkovitejših načinov za vključitev teh sektorjev v njeno ohranjanje. Eden od predlaganih načinov je upoštevanje vrednosti biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev pri mednarodnih in nacionalnih računskih sistemih (accounting systems). Prekiniti je treba tudi z dajanjem vzpodbud (harmful subsidies) za aktivnosti, ki negativno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti.
• V okviru sklepov je predviden tudi poudarek na delovanju za doseganje sinergij med različnimi biodiverzitetnimi in drugimi okoljskimi mednarodnimi dogovori, predvsem z vidika povezave med blaženjem in prilagajanjem na podnebne spremembe zaradi ohranjene biotske raznovrstnosti.
• Glede doseganja tretjega cilja CBD (dostop do genskih virov in delitev koristi iz izkoriščanja le-teh) Slovenija izpostavlja nujo po oblikovanju mednarodnega režima za dostop do genskih virov in delitvi koristi iz izkoriščanja le-teh z vzpostavitvijo Protokola v okviru CBD (ABS protokol).
• Slovenija podpira k sprejem sklepa UNGA glede ustanovitve mednarodne znanstveno-politične platforme za biodiverziteto in ekosistemske storitve (IPBES), izpostavlja pa je tudi pomembnost vzpostavitve globalnega inventarja ekološko in biološko pomembnih morskih območij.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor