Na hodnikih Evro parlamenta smo ujeli nekaj evro-poslancev iz Slovenije.
V izrekanju želja za leto 2012 so se vsi dotaknili ekonomije, mnogi so jo povezali z ekologijo. To nas še posebej veseli, saj na vse močnejšo povezavo med vedama, opozarjamo na naši tradicionalni Eko konferenci, ki jo ob svetovnem dnevu Zemlje organiziramo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Podrobneje o željah evro-poslancev pa v nadaljevanju.
Jelko Kacin: »Predvsem želim, da se 26 držav članic Evropske unije pri izvedbi ukrepov za povrnitev zaupanja dogovori na tak način, da ne bodo prepričali samo državljane Evropske unije, pač pa tudi svetovne trge in predvsem Veliko Britanijo, ki je ponovno razširila širino Rokavskega preliva in se bliskovito pomika proti Združenim državam Amerike, kjer pa je nočejo. Ko bo enkrat ugotovila, da z vsako potezo, ki jo ta konzervativna vlada uprizarja v svojo lastno škodo, potegne Veliko Britanijo za kakšno leto ali dve nazaj, se bojim, da bo žal že prepozno. Ampak med tem se bodo Evropski uniji pridružile nove članice iz zahodnega Balkana in bomo Britansko izgubo nekako nadomestili.«
I: No to je bil pogled zelo daleč (naprej)… Torej v Majevski koledar le ne verjamete?
»Ne. Z Maji se ne ukvarjam. Predvsem so jih zahodnjaki s svojo Špansko vejo na žalost iztrebili. Zato ima celotna civilizacija velike težave z rekonstrukcijo majevskega koledarja in celotne majevske civilizacije. V tem trenutku, v 21. stoletju se je potrebno ukvarjati z malo večjo človeško populacijo, kot pa je bila na Zemlji takrat. In ker je načelo enkakosti in solidarnosti zavezujoče in je potrebno za te ljudi poskrbeti, jim je potrebno omogočiti tudi dostop do energetskih virov in zdaj se vračamo nazaj na to vprašanje, kako bomo energirali, da ne bomo pregrevali?«
Tanja Fajon: »Za naš planet bi si želela predvsem, da bi bil varen planet. Varen v smislu terorizma, jedrskega oboroževanja, podnebnih sprememb. Varen pred nami samimi, ki si največkrat omejujemo svoj prostor. Da bi bili ljudje sposobni živeti drug z drugim ne glede na to od kje prihajamo, kakšne so naše verske, rasne in druge lastnosti ali tudi spolna orientacija. Da bi ljudje znali biti veliko bolj strpni in bolj tolerantni kot smo danes. In nenazadnje, da bi ta kriza- evropska, finančna, gospodarska, ki je močno načela vrednote, bila toliko pogašena, da bi lahko ljudje videli luč na koncu tunela.«
Lojze Peterle: »Jaz mislim, da bo 2012 materialno, bi rekli v bibličnem jeziku eno izmed let suhih krav. Lahko se zgodi, da ne bo zadnje. Pomagal si bom spet s postno prispodobo, takrat ko je kakšne stvari manj, potem je kakšne stvari več, pa se ti kaj posveti oziroma kaj spoznaš. Kar sem rekel, ne da bi grozil, da nam bo zdaj revščina oči odprla. Vendar čisto drugače gledaš s sitim ali s praznim ali z napol praznim želodcem. Ko nekih stvari na ketere si navajen ni več ali pa jih je veliko manj, se začneš spraševati zakaj in kako. Včasih najdemo kakšne dobre odgovore, vedno pa tudi ne. Kriza sama zase ni nujna napoved kakšnih hudih spreobrnjenj oziroma bolj ekološkega obnašanja. Jaz sam si zmeraj želim, da bi napredovali s pomočjo zavesti oziroma etične in okoljske občutljivosti, ne šele zaradi katastrof. Imamo tisto, da nas bolj spravljajo naprej katastrofe, kot pa kontinuirano mišljenje, ki pozna tudi drugega, ki pozna tudi naravo kot drugega ali bistvenega. Imamo tako, ko gledam tole hišo. Reforme se dela po navadi, kadar zmanjka denarja. In ko ga ni, je potrebno odgovoriti na del vprašanj kako tisto malo razdeliti in kako ustvariti, da bomo sploh lahko kaj delili. To je tudi problem Slovenije, ne pa neke trenirke.«
Romana Jordan Cizelj: »Mislim, da smo ljudje do zdaj pokazali, da se znamo prilagajati, zato smo preživeli in zato smo pravzaprav še veliki zavojevalci Zemlje, tega planeta in naša številka se še vedno veča. Vprašanje pa je kako se bomo uspeli prilagajati v prihodnosti, če ne bomo že zdaj delno spremenili svojega načina življenja. To preživetje se kaže v problemih, ki niso samo ekološki, ampak tudi sociološki, politični in gospodarski. Jaz si za leto 2012 želim predvsem več treznosti in več odgovornosti. Želim si, da ko enkrat neki problem analiziramo in se dogovorimo kakšne so poti, da ga rešimo in da se tega tudi držimo.«
Irena Mraz
Minil je čas obdarovanj, kjer so naši otroci dobili take in drugačne igrače. Otroci pa se po dolgotrajni igri z eno in isto igračo le te naveličajo in za njo ostane le odpadek, ki onesnažuje naš planet, zato je pobuda Evropske komisije dobrodošla.
