Planet Zemlja

Dežela sivke sredi decembra.
Se vam je že kdaj zgodilo, da se je vaše popotovanje izkazalo kot brezmejno iskanje skodelice spodobne kave? Take prave, močne, dišeče, dobre in poceni kave. V Franciji, kjer sva s soprogom ob nasvetih Garmina, ki naju je želel pripeljati do vrat hotela sredi centra prestolnice Božiča (optimist!), skoraj obrnila volan in odpeljala nazaj proti domu, take kave nimajo.

Je pa ena od prednosti bivanja v centru večjega evropskega mesta ta, da imaš dobesedno pred nosom postajališča javnega prevoza. V Strasbourgu je bil to tram, kjer je ponudba vrst vozovnic res gostoljubna - od najdražje (vozovnica za eno vožnjo) do letne, pa 24-urne, 24-urne za do 3 osebe, … Tudi zadrege z nakupom vozovnice ni, saj so blagajne, ki ponujajo nakup z gotovino ali kreditno kartico, na vsaki postaji.

Sicer pa naju je kot eko popotnika zmotilo glasilo, ki ti ga brezplačno porivajo v roke na glavni postaji. Ob opazovanju potnikov sva kaj hitro ugotovila, da je časnik pretežno oglasne narave, saj so časniki kot po tekočem traku romali v vrečke za smeti. Res da so jih redno praznili, saj so se vreče hitro polnile, a dejanje se nama je do našega planeta zdelo skrajno neodgovorno. Tudi s strani potnikov, saj nihče časnika ni zavrnil…

Že naslovnica nakazuje, koliko vsebine lahko pričakujete…

Zdaj pa k stvari: hotelski sobi, ki je na prvi pogled izgledala kot apartma, je hitro izgubila šarm, ko sva morala izvleči posteljo iz stene. Res da je bila izraba prostora optimalna, z nešteto kosi pohištva, ki je z malo domišljije, spretnosti in občutka, postal izredno uporaben, a kaj ko sva za več kot spodobno ceno nočitve „morala” vstati ob 8. uri ob zvokih alarma, ki se je sprožil nekje v hotelski kuhinji. No, tudi soba je imela svojo kuhinjo, kjer gre pohvaliti zabojčke za ločeno zbiranje odpadkov in množico priporočil o tem, kako prispevati k boljši kvaliteti bivanja prihodnjih generacij.

Zabojčki za smeti z navodili, saj barve ne pomenijo nujno isto kot pri nas…

Priznam, da je bil to eden redkih hotelov, kjer so menjali res le brisače, ki sva jih spustila na tla - to pa je bila (zgolj slučajno) le tista, ki tja tudi sicer spada - brisača za zaščito tal po tuširanju. No, ja - zdaj veva, da ponekod zapisi niso namenjeni sami sebi!
Pohvale snovalcem ki so ločili kopalnico od straniščnega prostora, v katerem pa ob vseh varčnih žarnicah ki sva jih opazila povsod, ponujajo plastične vrečke za higienske vložke.
In ker sva doslej le pri Plesniku v Logarski naletela na milo in šampon v polnilni dozi, ter tu v Adagiu, ki se lahko pobaha s Eko marjetico, gredo pohvale obema. O higieni tega pristopa pa kdaj drugič.

Ne kaplja in ne curlja - le diši neznosno lepo…

In ko sem že pri vodi - pohvale snovalcem, ki so domislili sistem segrevanja vode po potrebi in ne kar tako. V kopalnico so namreč namestili termostat, ki ga je dobro vklopiti kakšne pol ure pred uporabo tople vode. A kaj ko ti tega nihče ne pove in se premražen slečeš do golega ter čakaš na vročo vodo izpod tuša, ki naj bi te segrela. Ta pa kar noče priteči medtem ko čakaš, zmrzuješ in te iz sekunde v sekundo bolj boli srce ko šteješ litre vode ki odtekajo pod teboj upajoč, da bo zdaj zdaj pritekla topla, vroča voda. Ja, vse lepo in prav, a morda bi moral hotel malo več vložiti v seznanjanje z rokovanjem s tehniko v sobah.

Tako majhen, pa tako dragocen termostat…

Za konec te drage nočitve - kaj sva pa pričakovala decembra sredi Strasbourga!? - priznam, da me je zbiralnik odpadnih baterij in zamaškov na recepciji hotela presenetil. Prijetno!
Ekopopotnika MrazGrdadolnik

V današnjem času si sodoben človek ne predstavlja življenje brez televizorja. Nekatera gospodinjstva med nami imajo celo več televizijskih sprejemnikov, za kar pa se porabi več električne energije. Posredujemo vam nasvete, s katerimi si lahko zmanjšate porabo ter s tem tudi mesečni račun za elektriko:

Televizor, ki je ugasnjen in tako v stanju pripravljenosti, porabi približno 9 kWh na mesec, zato bodimo pri nakupu naprave pozorni na porabo v stanju pripravljenosti. Posebej ekonomična naprava v stanju pripravljenosti porabi le 0,1 vata.

Aparate po vsaki uporabi izklopimo iz vtičnice. To nam olajša razdelilec elektrike s stikalom za vklop in izklop.
V vtičnicah ne puščajmo neaktivnih polnilcev in adapterjev.

LCD in predvsem plazma sprejemniki z zasloni večjih dimenzij porabijo tudi do dvakrat ali trikrat več energije kot novejši navadni katodni (CRT) TV sprejemniki.

Vir: uresnicujmo.si

Rajši kot za dostavo hrane z množico (plastičnih) odpadkov se odločimo za resnični odmor od dela in kosilo pojejmo iz pravih krožnikov. V kolikor kosilo prinesemo s seboj, uporabimo embalažo, ki je večkrtano uporabljiva. Če želimo hrano iz restavracije vzeti s seboj, se izognimo zavijaju hrane v stiroporno embalažo; ta je nerazgradljiva in ostane odpadek za vedno.

V službi imejmo svojo stalno skodelico ali kozarec, ki je boljša alternativa vedno novim, plastičnim skodelicam in še prijetnejša za pitje. Sodelavcem predlagajmo, da storijo enako.

Vir: focus.si

Slika: spiritaichemy.com

Zaskrbljeni zaradi odpadkov? Zmanjševanje porabe in ponovna uporaba papirja so med najlažjimi načini za okolju bolj prijazno obnašanje in za zmanjšanje stroškov.

- E-pošto, publikacije, poročila in ostale dokumente tiskajmo le kadar tiskano verzijo nujno potrebujemo.

- Tiskajmo in fotokopirajmo obojestransko! Osnutki še posebej ne potrebujejo snežno belega papirja.

- Uporabljajmo e-pošto namesto faksa, tako da dokumente pošiljamo kot priponke.

- Odpadni papir vedno uporabimo še na prazni strani, preden ga odvržemo.

- Urejajmo dokumente na zaslonu namesto da jih tiskamo in jih ročno popravljamo na papirju.

- Faksirajmo dokumente direktno iz računalnika, brez vmesnega tiskanja. Kadar ni nujno, lahko naslovno stran izpustimo ali uporabimo samolepilni listek.

- Ves papir vedno zbirajmo ločeno.

- Kupujmo le tiste papirne izdelke, ki vsebujejo visok delež recikliranega papirja. Za proizvodnjo enega lista nerecikliranega belega papirja je potrebne bistveno več energije kot za proizvodnjo enega lista recikliranega papirja, da o sekanju dreves in uporabi zdravju škodljivih belil niti ne govorimo!

Vir: focus.si

Vsakič ko prižigate luč ali televizijo, verjetno ne pomislite, kakšne posledice ima proizvodnja elektrike za okolje. Vsakdo lahko omili posledice svojih vsakdanjih odločitev z izbiro t.i. zelene elektrike, ki je proizvedena iz okolju in družbi prijaznejših obnovljivih virov energije.

V Sloveniji večina dobaviteljev elektrike že ponuja zeleno elektriko, ki pa ni pri vseh dobaviteljih enako “zelena”.

Ker ima tudi proizvodnja zelene elektrike še vedno vplive na okolje, vam ponujamo tudi nekaj nasvetov za varčevanje z energijo doma. Najbolj zelena je namreč tista energija, ki je ne porabimo. Tako lahko pomagate ne le okolju, temveč tudi svoji denarnici.

Namesto navadnih žarnic uporabljajmo energetsko varčne žarnice. Te na dolgi rok pomenijo prihranek ker trajajo dlje in porabijo manj električne energije.

Naprave, ki jih trenutno ne potrebujemo, vedno popolnoma izključimo. Televizor, mikrovalovna pečica in še kakšen gospodinjski aparat v stanju pripravljenosti porabijo skoraj toliko elektrike, kot če bi bili vklopljeni.

Hitro, toda temeljito zračenje nekajkrat dnevno je bolj učinkovito kot rahlo odprto okno cel dan.

Regulirajmo temperaturo v stanovanju. Pravilna temperatura v sobah za delo in življenje je med 20 - 21° C. Priporočene temperature so: hodnik 15°, kopalnica 23°, kuhinja 18°, dnevna ali delovna soba 21°, spalnica 18°. Vsaka stopinja manj zmanjša stroške ogrevanja za okoli 6 %. Ponoči je lahko temperatura še za kakšne 2-3° nižja. Vsakokar kadar gremo z doma, ugasnimo gretje.

Grelnik vode nastavimo na največ 60 ° C (dovolj je že 54 ° C) in ga redno vzdržujemo. Grelnik naj bo primerno izoliran.

Temperatura v hladilniku in zamrzovalniku naj ne bo nižja kot potrebno. Običajna temperatura v hladilniku med 3 in 5 ° C, v zamrzovalniku pa med -32 in -15 ° C. 5 ° C nižja temperatura od potrebne porabi 25% več energije.

Hladilnik in zamrzovalnik redno čistimo.

Pralni stroj uporabljajmo le, ko je poln. Temperatura vode naj bo čim nižja.

Namesto v sušilnem stroju, sušimo obleke na prostem. Če sušilni stroj že uporabljamo, storimo to le, ko je poln. Pri tem pazimo, da so filtri vedno očiščeni.

Ne likajmo brisač, posteljnine in ostalih stvari, ki jih lahko uporabimo ne da bi bile zlikane. Poleg energije prihranimo s tem tudi čas.

Pri kuhanju lonec vedno pokrijemo in tako preprečimo izgubo toplote.

Energijsko intenzivne dejavnosti (npr. sesanje, pranje ipd.) izvajajmo v ‘cenejši tarifi’. Tako ne le plačamo manj, temveč tudi zmanjšujemo možnost gradnje velikih termo- ali jedrskih elektrarn (načrtovalci namreč planirajo gradnjo elektrarn glede na porabo v ‘dražji tarifi’).

Če imamo možnost, izberimo podjetje, ki dostavlja elektriko iz obnovljivih virov, kot npr. vodne ali sončne energije. Potenciali obnovljivih virov lahko stabilizirajo in celo zmanjšajo globalne emisije toplogrednih plinov brez dodatnih stroškov. Taki energetski sistemi so regionalno in lokalno dostopni, kar pomeni tudi bolj varno obliko energije in zmanjšano odvisnost regije/države.

Obstajajo tehnologije za gradnjo zgradb, ki ne potrebujejo energije za ogrevanje. Dobra izolacija, velika okna proti jugu in lovljenje toplote, ki jo oddajajo gospodinjske naprave, v kombinaciji s pametno cirkulacijo zraka, dajo enako ugodje (tj. topel in udoben dom) kot tradicionalna hiša, vendar ne proizvajajo nič emisij za ogrevanje. Poleg tega je tudi cenovno ugodno, kajti ni potrebno plačevati ogrevalnih naprav in računov za ogrevanje. Izolacija podstrešja lahko zmanjša porabo energije, prav tako izolacija zunanjih sten. Dodatna ukrepa sta lahko izolacija sten za radiatorji in toplovodnih cevi, kjer prav tako lahko uhaja veliko toplote.

Vir focus.si

Trajnostna potrošnja pomeni, da kupujemo in trošimo na način, ki ima čim manjši negativni vpliv na okolje, naravo in družbo. Trajnostni potrošnji lahko sledimo po naslednjih preprostih korakih:

1) trošimo manj in z razmislekom koliko in ali določene stvari zares potrebujemo,

2) kupujmo okolju in družbi prijazne izdelke (t.i. zelene izdelke, ekološke izdelke),

3) kupujmo lokalno,

4) spodbujajmo alternativne prakse nakupovanju, kot je npr. sposojanje, sodelovanje.

Trajnostna potrošnja pomeni nakupovati z možgani in zdravo pametjo, namesto na podlagi instinktov in površinskih želja.

Vir: studio12.si

Slika: brdawson.wordpress.com