Planet Zemlja

Z zadnjim dnem septembra so se zaključile prijave na natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Na vseslovensko akcijo, ki traja skozi vse šolsko leto, se je letos prijavilo 32 vzgojno-varstvenih zavodov, 30 osnovnih in 7 srednjih šol, kar je skoraj 20 vzgojno-izobraževalnih zavodov več kot lani.

Na letošnjem natečaju bo sodelovalo preko 300 mentorjev in prosvetnih delavcev ter nekaj manj kot 10.000 otrok s skupno 118 prijavljenimi projekti.

Prijavitelji so tako kot lani lahko izbirali med več različnimi projekti, ki pa smo jih letos še nadgradili in obstoječim osmim dodali še 4 nove projekte: Eko generacija, Plastenkina zgodba, Energetsko učinkovita soseska Junior in Od mladega raziskovalca do znanstvenika.

Ker želi društvo Planet Zemlja v svoj projekt vključiti čim več mladih, so naknadne prijave še vedno dobrodošle.

Več o natečaju si lahko preberete tukaj.

Prijetno vreme in tople jesenske barve nas kar vabijo v naravo. Izkoriščanje zadnjih sončnih dni in preživljanje prostega časa na svežem zraku je vsekakor zdravo, a vseeno bodite previdni pri gobarskih užitkih. Ker je letošnja gobarska sezona ena boljših, posebno pozornost namenite nabranim gobam, saj tudi poznavalci hitro med nabranimi plodovi spregledajo kakšno strupeno.

Samo v zadnjih tednih septembra so p v Center za zastrupitve v UKC prejeli 43 klicev zaradi zastrupitev z gobami oziroma zdravstvenih težav po zaužitju gobjega obroka. Skupno je bilo udeleženih kar 92 bolnikov, med njimi tudi nekaj otrok. V tem obdobju so zdravili 9 odraslih oseb, nekaj bolnikov pa so obravnavali le ambulantno.

Nekaj “zlatih pravil” pri nabiranju in uživanju gob, ki se jih splača upoštevati:
• Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;
• Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;
• Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem;
• Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;
• Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo);
• Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v “hladnih shrambah” ali hladilniku.

Vir: UKC

Na elektronski naslov društva Planet Zemlja smo prejeli zanimivo besedilo, ki se nam zdi še kako vredno objave. In razmisleka.

Ali se strinjate z anonimnim »starim« avtorjem, ker enostavno nismo imeli te miselnosti?

Na blagajni Mercatorja je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.

Gospa se je opravičila in mladenki razložila: ˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝ Blagajničarka ji je odgovorila: ˝Zato je danes to naš problem, problem mladih. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije.˝

Imela je prav - naša, starejša generacija, ni imela te zelene miselnosti v starih časih. Takrat smo mi, ki smo zdaj starejša generacija, vračali steklenice od mleka, brezalkoholnih pijač in piva nazaj v trgovino. Trgovina jih je poslala nazaj v polnilnico, kjer so jih očistili, sterilizirali in ponovno napolnili, tako, da so se steklenice uporabljale znova in znova. Torej so resnično bile reciklirane. Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.

V višja nadstropja smo hodili po stopnicah, ker nismo imeli dvigala ali tekočih stopnic v vsakem poslopju. Peš smo hodili do trgovin in nismo sedali v masivnega terenca s 300 KS samo zato, da se pripeljemo do konca ulice. Ampak mlada blagajničarka ima prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.

V tistih časih smo prali plenice, ker takšnih za enkratno uporabo ni bilo. Sušili smo perilo na vrvi in ne v energijsko požrešnem stroju, ki skuri do 2000 vatov - veter in sončna energija sta nam sušila perilo v tistih časih. Otroci so nosili rabljena oblačila svojih bratov in sester in ne vedno nova. Ampak mlada dama je imela prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.

Takrat smo imeli en radio ali TV pri hiši - in ne TV v vsaki sobi. In TV je bil z majhnim ekranom velikosti robca in ne velikosti manjše države! V kuhinji smo sekljali in mešali na roke, ker nismo imeli električnega aparata za vsako najmanjše opravilo. Ko smo pakirali zlomljive stvari, smo jih zavarovali s starim časopisom in ne s plastičnimi zrnci ali s plastičnim ovojem z mehurčki. Takrat tudi nismo zagnali bencinske kosilnice in kurili bencina, da pokosimo travo. Uporabljali smo koso ali mehansko kosilnico, ki smo jo morali potiskati naokrog. Naš fitness je bilo delo in ni nam bilo treba trošiti elektrike v dragem fitness klubu na napravi za tek. Ampak ona ima prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.

Ko smo bili žejni, smo pili vodo iz studenca ali pipe namesto vode iz plastične posode, ki so jo pripeljali z drugega konca sveta. Prazna penkala smo znova napolnili s črnilom in nismo kupovali vedno nova pisala, menjavali smo britvice in nismo vstran metali celih brivnikov, ko je britvica otopela. Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.

V starih časih smo se vozili z avtobusi in otroci so se v šolo vozili s kolesi ali pešačili in niso spreminjali svojih staršev in starih staršev v 24-urne taksiste. V vsaki sobi smo imeli samo po eno vtičnico za elektriko in ne bloke vtičnic za napajanje ducat električnih naprav. In nismo rabili računalniško vodenih napravic za sprejem signala s 3000 kilometrov oddaljenega satelita samo zato, da najdemo najbližjo gostilno.

Ampak, ali ni žalostno, da sedanja generacija na veliko joče, kako potratni smo bili mi starejši ljudje samo zato, ker nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.

Če ste med tistimi užitkarji rjave tekočine, ki verjamete, da je kava v zmernih količinah lahko tudi naravno zdravilo, si jo danes ob Dnevu kave vsekakor privoščite.

Sicer pa je tudi znanstveno dokazano, da uživanje kave zmanjšuje verjetnost nastanka nekaterih bolezni, kot so rak na debelem črevesju, žolčni kamni, ciroza jeter, diabetes, Parkinsova bolezen, kava pa lahko vpliva tudi na zmanjšanja napadov astme.

Prvi dan v oktobru je torej posvečen aromatičnemu rjavemu zrnu, zato OMV vse ljubitelje kave vabi, da obiščejo katerega od petindvajsetih bencinskih servisov OMV s ponudbo VIVA v Sloveniji, kjer bodo na ta dan prejeli brezplačno skodelico kave po svoji izbiri.