Planet Zemlja

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v soorganizaciji z Občino Slovenske Konjice organiziralo prvo regijsko konferenco na temo »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih«. Lokalna oskrba z živili in čim višja stopnja samooskrbe z varno in kakovostno hrano, zaradi negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane, vse bolj pridobiva na pomenu.

Temu smo v Sloveniji v preteklih letih posvečali premalo pozornosti, svoje je prispevalo še stalno krčenje obsega kmetijskih zemljišč, najbolj na račun zaraščanja in pozidave prej obdelanih kmetijskih površin. Tako danes na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje gotavljajo, da se v prehrani populacije prebivalstva, ki v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010, spada v tako imenovano ogroženo populacijo in se prehranjuje v javnih zavodih (na primer šole, vrtci, domovi za ostarele, bolnice), uporablja le malo hrane, ki je pridelana ali proizvedena v neposredni bližini potrošnika.

Zaradi tega je bila pri MKO imenovana Medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sedmih ministrstev, ki je bila zadolžena, da pripravi podlago in pogoje za uveljavitev »načela kratkih verig« pri oskrbi navedene populacije potrošnikov ter tudi drugih naročnikov javnega sektorja s hrano in živili.

Konference se je udeležilo okoli devetdeset ravnateljev oziroma predstavnikov šol, odgovornih za prehrano. Prav tako je svoje pridelke oziroma izdelke predstavilo dvanajst potencialnih dobaviteljev hrane za javne zavode. Za izvedbo naslednje regijske konference je interes izrazil predstavnik koroške regije. MKO ocenjuje, da je to pomemben dogodek, ki lahko veliko prispeva k višji samooskrbi s kakovostno, lokalno pridelano hrano, boljši prehranski varnosti prebivalstva in nenazadnje k zagotavljanju trajnostne rabe površin namenjenih pridelavi hrane ter ohranjanju delovnih mesta na podeželju.

Vir: MKO

Foto: “Piyachok Thawornmat”/FreeDigitalPhotos.net

Tretji petek v novembru je razglašen za Dan slovenske hrane., kar pomeni, da bomo izključno slovensko hrano jedli že ta petek. Ministrstvo s partnerji ta dan obeležuje z vseslovenskim projektom “Tradicionalni slovenski zajtrk”.

Na ta dan imajo v slovenskih osnovnih šolah in vrtcih otroci tradicionalni slovenski zajtrk, sestavljen iz živil iz naravnega okolja in živil domačih proizvajalcev. Poleg tega v okviru učnih vsebin učitelji ta dan v šolah in vrtcih posvečajo pozornost lokalno pridelani hrani.

Sodobnemu človeku ne sme biti več vseeno, kakšno hrano uživa. Naj bo tudi na vašem krožniku na ta dan samo lokalno pridelana hrana.

Vir: http://www.mko.gov.si/

Foto: Suat Eman/FreeDigitalPhotos.net

Na Švedskem vse reciklirajo in ponovno uporabljajo. 250 tisoč domov tako grejejo in oskrbujejo z energijo s pomočjo odpadkov, zdaj pa so se znašli v precejšnji zagati. Zmanjkalo jim je namreč smeti. Še huje - da bi lahko domove oskrbovali z energijo, morajo smeti zdaj celo uvažati.

Na Švedskem živi 9,5 milijonov ljudi, ki več kot pridno reciklirajo in ločujejo odpadke. In te so tudi koristno uporabili. Kot kaže, še malce preveč pridno. Tako so namreč očistili vsa divja odlagališča, izpraznili smetišča in zdaj jim ni ostalo dovolj snovi, da bi lahko oskrbovali četrt milijona domov, ki jih poganja prav ta ekološka miselnost. Zato smeti uvažajo iz Norveške.

Vir: bodieko.si

Foto: worradmu/FreeDigitalPhotos.net

Nabiranje smrekovih vršičkov in priprava domačega sirupa iz njih sodi že kar v ljudsko izročilo. Smrekovi vršički vsebujejo balzam (eterično olje in smolo), ki blago deluje proti okužbam, hkrati pa spodbuja izkašljevanje. Podobni so tudi učinki sirupa borovih vršičkov.

Ni povsem znanstveno dokazano, da bi bil gosti sirup iz smrekovih vršičkov, prijetnega vonja po eteričnem olju smrekovih iglic, dejansko odlično zdravilo prav za vsak prehlad in še tako trdovraten kašelj, kot verjamejo zvesti nabiralci smrekovih vršičkov, zagotovo pa je eno od ‘zdravil’ bolj prijetnega okusa, zato se mnogim prileže kakšna žlička vsaj v preventivne namene, če že v zdravilne ne.

Vir: bodieko.si

Foto: “James Barker”/FreeDigitalPhotos.net

V spletnem izvodu časnika Delo so zapisali, da naj bi Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver radi poudarjali zavezanost zelenim politikam, trajnostnemu razvoju in zmerni rabi energije. Toda njihovi odgovori na mednarodno spletno anketo so pokazali, da življenjski slog vseh treh presega zmogljivosti planeta.

Tako kot drugi Slovenci tudi predsedniški kandidati najvišje vrednosti dosegajo pri ogljičnem odtisu. Ta meri, koliko emisij posameznik ustvari z rabo energije, varčevalnimi navadami in načini transporta. Pri tem največji delež onesnaževanja pomenijo letalski leti, zato ne preseneča, da iz trojice izstopa evropski poslanec Milan Zver, ki zaradi delovnih obveznosti pogosto leti na relacijah Ljubljana-Bruselj-Strasbourg.

Vir: http://www.delo.si/assets/media/picture/20121107/eko.jpeg?rev=0

Foto: “EA”/FreeDigitalPhotos.net

Evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, nam je v pogovoru med drugim tudi odgovoril na vprašanje, če se mu zdi, da danes otroci več vedo o odnosu do okolja in če bi lahko rekli, da nas bolj nadzorujejo, kot pa se od nas učijo.

»Vsi se vedno bolj zavedamo pomena odgovornega odnosa do okolja. Mislim, da je tudi mladina bolj ozaveščena, čeprav se spomnim, da smo tudi v času, ko sem še sam hodil v šolo, še počeli marsikaj okolju koristnega in vzgojnega: zbirali smo star papir, čistili okolico šole in podobno. Vse več je tudi koristnih informacij o tem, kako skrbeti za okolje, varčevati z energijo itn.,” je dejal dr. Potočnik in poudaril, da je pomembno in tudi poučno prisluhniti mladim. “Vendar pa mislim, da bomo načeloma vedno odrasli tisti, ki s svojim vzorom, vede ali nevede, vplivamo na vzgojo in vrednote naših otrok. Sicer pa lahko odkrito priznam, da se, odkar sem postal komisar za okolje, ob vseh informacijah, ki so mi na voljo, bolj zavedam pomembnosti ohranjanja okolja in tudi moči, ki jo pravzaprav imamo kot posamezniki. Lani sem sodeloval v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu in bil sem prijetno presenečen, kako je majhna skupina aktivistov uspela premakniti četrt milijona ljudi,« je še dodal dr. Janez Potočnik.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.