Plastenkina zgodba: Slovenci smo packi

pu11Ste vedeli, da Slovenci pravilno odvržemo le približno 30 odstotkov uporabljenih plastenk? To in še mnoge zanimive podrobnosti o plastenkah in vodi, ki jo pijemo iz njih, so v tem tednu slišali zaposleni v Vrtcu Jelka s strani Ajde Jurkas, vodje blagovne znamke Zala v Pivovarni Union. Gostili so namreč projekt Plastenkina zgodba, s katerim društvo Planet Zemlja potuje po zavodih s pomočjo strokovnjakov iz Skupine Laško.

Dejstvo, da vsak Slovenec porabi povprečno 117 pitne vode na dan, bo čez leta lahko postalo zaskrbljujoče, če bodo zaloge vode usihale ali kvaliteta pitne vode v prihodnje upadala. Čez čas se bo pitne vode lahko prijel celo sloves luksuza, sploh v deželah, kjer ta priteče kar iz vodovodnega omrežja, kot to velja tudi za skoraj celotno Slovenijo. Tako je tudi v večini skandinavskih držav, kjer je posledično poraba plastenk bistveno manjša. Drugače pa je v npr. Italiji, kjer je oskrba s pitno vodo preko vodovnega omrežja slabša in je izbira plastenk nekaj vsakdanjega.

Slišali smo tudi odziv na polemike o tem, da voda v plastenkah generira veliko odpadne embalaže in se strinjali, da je vprašanje odpadne embalaže problem šele tedaj, ko ni pravilno odvržena. Dejstvo je, da če je embalaža pravilno odvržena, jo lahko ponovno uporabimo. Raziskave žal kažejo, da smo Slovenci danes sicer precej boljši v ločevanju kot smo bili leta 2009 in 2008, a še vedno slabo ločujemo oz. to počnemo nekakovostno. Podatki iz leta 2012 kažejo, da je le 36 % vseh odpadkov pravilno ločenih in odpeljanih v reciklažo.

pu1

Proizvajalci pijač danes uporabljajo plastenke, ki so narejene tudi iz recikliranega PET. A je količina reciklata na trgu majhna, kar je posledica tudi nekakovstno ločevanje odpadne embalaže. Cena recikliranega PET materiala niha in je odvisna od kakovosti in tržnih razmer v danem časovnem obdobju. Občasno se dogaja, da cena recikliranega PET materiala tudi preseže ceno novega PET. Zato je zaveza za uporabo recikliranega PET, danes predvsem zaveza za okoljsko odgovornost.

Kljub temu je Pivovarna Union leta 2011 spremenila plastenko, zmanjšala njeno gramaturo in zmanjšala svoj CO2 odtis za 10 odstotkov. Leto kasneje, maja 2012, so v pivovarni začeli uporabljati plastenke iz 20 odstotkov recikliranega PET, s čimer so še dodatno zmanjšali vpliv na okolje, CO2 odtis so znižali na 15 % Od tu dalje pa zaradi pomanjkanja materiala (reciklata), veliko vlagajo v akcije pod imenom Plastenka za plastenko, s katerimi nagovarjajo javnost k pravilnem in tudi pogostejšem ločevanju.

Seveda pa se tudi reciklati med seboj razlikujejo. Tako se najčistejši uporablja za embaliranje živil, preostali pa za različne izdelke: stole, copate, čolne, puloverje….
Slušatelje je tudi zanimalo, koliko vode embalirajo proizvajalci v EU in izvedeli, da volumen za črpanje vode za polnjenje v EU predstavlja manj kot 0,02 % skupnih razpoložljivih virov pitne vode.
Voda namreč prihaja iz podzemnih virov, ki se ves čas obnavljajo. Ob tem so izvedeli, da se izvirska voda Zala črpa iz podzemnih virov, ki so približno 100 metrov pod površjem, od koder vodi vrtina do vodnjaka.

Izvir Zale je podtalnica, ki je v pivovarni zaščitena pred površinskimi vplivi z neprepustnimi plastmi gline. Dotoki v podtalnico pivovarne niso z dvorišča pivovarne ali iz okoliških prometnih in industrijskih površin, temveč iz manj poseljenih območij.

Vodnjak, iz katerega črpajo izvirsko vodo Zala, je grajen tako, da so izključeni vsi površinski vplivi. To pomeni, da onesnažena voda s površja ne more priti v izvirsko vodo, ki jo črpajo.

Tako vodnjaška cev kot celotna pot do polnilne linije je iz nerjavečega jekla, iz katerega v vodo ne morejo pronicati nobene snovi. Na liniji se voda brez obdelave napolni v kemijsko in mikrobiološko neoporečne plastenke, zapre, etiketira in embalira v ovoje ter zloži na palete.
Ustreznost in kakovost vode preverja več pooblaščenih laboratorijev. Voda namreč ne bi bila na policah, če ne bi bila zdravstveno ustrezna.
Slušatelje je zanimalo, koliko časa je voda lahko v plastenki, da je ta še pitna in so izvedeli, da je ta doba omejena na približno leto dni, da pa voda v plastenki, ki je npr. danes natočena, v primerjavi s tisto, ki stoji v plastenki leto dni, mnogo bolj sveža, čeprav sta pitni obe in iz zdravstevenega vidika povsem ustrezni.

Tudi podatki o nakupu plastenk v primerjavi z vodo v steklenicah so zgovorni, saj potrošnik ni pripravljen kupiti vode v steklenici ker je ta dražja, težja in povzroča precej večji ogljični odtis, če steklenica ni povratna. Potrošniki torej potrebujemo nekaj kar je praktično in temu se prilagaja proizvodnja. Udeleženci so v zvezi s tem navedli tudi nekaj pomislekov glede politike predelave odpadkov v Sloveniji in ob tem izpostavili sosednjo Hrvaško, kjer so za plastenke, tako kot za vračilo druge povratne embalaže, že pred nekaj leti uvedli kavcijo.

Spoznanje vseh udeležencev je bilo, da je vzgoja izrednega pomena, da pa lahko imamo hitro težave zaradi neenotnega barvnega označevanja zabojnikov. S tem izzivom, smo se od slušateljev v vrtcu Jelka poslovili do prihodnjega šolskega leta, ko bo Plastenkina zgodba spet začela svoje popotovanje po Sloveniji.

Tags: ,

Comments are closed.