Plastenkina zgodba: Slovenci smo packi

pu11Ste vedeli, da Slovenci pravilno odvržemo le približno 30 odstotkov uporabljenih plastenk? To in še mnoge zanimive podrobnosti o plastenkah in vodi, ki jo pijemo iz njih, so v tem tednu slišali zaposleni v Vrtcu Jelka s strani Ajde Jurkas, vodje blagovne znamke Zala v Pivovarni Union. Gostili so namreč projekt Plastenkina zgodba, s katerim društvo Planet Zemlja potuje po zavodih s pomočjo strokovnjakov iz Skupine Laško.

Dejstvo, da vsak Slovenec porabi povprečno 117 pitne vode na dan, bo čez leta lahko postalo zaskrbljujoče, če bodo zaloge vode usihale ali kvaliteta pitne vode v prihodnje upadala. Čez čas se bo pitne vode lahko prijel celo sloves luksuza, sploh v deželah, kjer ta priteče kar iz vodovodnega omrežja, kot to velja tudi za skoraj celotno Slovenijo. Tako je tudi v večini skandinavskih držav, kjer je posledično poraba plastenk bistveno manjša. Drugače pa je v npr. Italiji, kjer je oskrba s pitno vodo preko vodovnega omrežja slabša in je izbira plastenk nekaj vsakdanjega.

Slišali smo tudi odziv na polemike o tem, da voda v plastenkah generira veliko odpadne embalaže in se strinjali, da je vprašanje odpadne embalaže problem šele tedaj, ko ni pravilno odvržena. Dejstvo je, da če je embalaža pravilno odvržena, jo lahko ponovno uporabimo. Raziskave žal kažejo, da smo Slovenci danes sicer precej boljši v ločevanju kot smo bili leta 2009 in 2008, a še vedno slabo ločujemo oz. to počnemo nekakovostno. Podatki iz leta 2012 kažejo, da je le 36 % vseh odpadkov pravilno ločenih in odpeljanih v reciklažo.

pu1

Proizvajalci pijač danes uporabljajo plastenke, ki so narejene tudi iz recikliranega PET. A je količina reciklata na trgu majhna, kar je posledica tudi nekakovstno ločevanje odpadne embalaže. Cena recikliranega PET materiala niha in je odvisna od kakovosti in tržnih razmer v danem časovnem obdobju. Občasno se dogaja, da cena recikliranega PET materiala tudi preseže ceno novega PET. Zato je zaveza za uporabo recikliranega PET, danes predvsem zaveza za okoljsko odgovornost.

Kljub temu je Pivovarna Union leta 2011 spremenila plastenko, zmanjšala njeno gramaturo in zmanjšala svoj CO2 odtis za 10 odstotkov. Leto kasneje, maja 2012, so v pivovarni začeli uporabljati plastenke iz 20 odstotkov recikliranega PET, s čimer so še dodatno zmanjšali vpliv na okolje, CO2 odtis so znižali na 15 % Od tu dalje pa zaradi pomanjkanja materiala (reciklata), veliko vlagajo v akcije pod imenom Plastenka za plastenko, s katerimi nagovarjajo javnost k pravilnem in tudi pogostejšem ločevanju.

Seveda pa se tudi reciklati med seboj razlikujejo. Tako se najčistejši uporablja za embaliranje živil, preostali pa za različne izdelke: stole, copate, čolne, puloverje….
Slušatelje je tudi zanimalo, koliko vode embalirajo proizvajalci v EU in izvedeli, da volumen za črpanje vode za polnjenje v EU predstavlja manj kot 0,02 % skupnih razpoložljivih virov pitne vode.
Voda namreč prihaja iz podzemnih virov, ki se ves čas obnavljajo. Ob tem so izvedeli, da se izvirska voda Zala črpa iz podzemnih virov, ki so približno 100 metrov pod površjem, od koder vodi vrtina do vodnjaka.

Izvir Zale je podtalnica, ki je v pivovarni zaščitena pred površinskimi vplivi z neprepustnimi plastmi gline. Dotoki v podtalnico pivovarne niso z dvorišča pivovarne ali iz okoliških prometnih in industrijskih površin, temveč iz manj poseljenih območij.

Vodnjak, iz katerega črpajo izvirsko vodo Zala, je grajen tako, da so izključeni vsi površinski vplivi. To pomeni, da onesnažena voda s površja ne more priti v izvirsko vodo, ki jo črpajo.

Tako vodnjaška cev kot celotna pot do polnilne linije je iz nerjavečega jekla, iz katerega v vodo ne morejo pronicati nobene snovi. Na liniji se voda brez obdelave napolni v kemijsko in mikrobiološko neoporečne plastenke, zapre, etiketira in embalira v ovoje ter zloži na palete.
Ustreznost in kakovost vode preverja več pooblaščenih laboratorijev. Voda namreč ne bi bila na policah, če ne bi bila zdravstveno ustrezna.
Slušatelje je zanimalo, koliko časa je voda lahko v plastenki, da je ta še pitna in so izvedeli, da je ta doba omejena na približno leto dni, da pa voda v plastenki, ki je npr. danes natočena, v primerjavi s tisto, ki stoji v plastenki leto dni, mnogo bolj sveža, čeprav sta pitni obe in iz zdravstevenega vidika povsem ustrezni.

Tudi podatki o nakupu plastenk v primerjavi z vodo v steklenicah so zgovorni, saj potrošnik ni pripravljen kupiti vode v steklenici ker je ta dražja, težja in povzroča precej večji ogljični odtis, če steklenica ni povratna. Potrošniki torej potrebujemo nekaj kar je praktično in temu se prilagaja proizvodnja. Udeleženci so v zvezi s tem navedli tudi nekaj pomislekov glede politike predelave odpadkov v Sloveniji in ob tem izpostavili sosednjo Hrvaško, kjer so za plastenke, tako kot za vračilo druge povratne embalaže, že pred nekaj leti uvedli kavcijo.

Spoznanje vseh udeležencev je bilo, da je vzgoja izrednega pomena, da pa lahko imamo hitro težave zaradi neenotnega barvnega označevanja zabojnikov. S tem izzivom, smo se od slušateljev v vrtcu Jelka poslovili do prihodnjega šolskega leta, ko bo Plastenkina zgodba spet začela svoje popotovanje po Sloveniji.

Znotraj natečaja tudi U4energy

u4energyV društvu Planet Zemlja ponujamo znotraj natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec tudi projekt U4energy, katerega namen je spodbuditi energetsko učinkovito ravnanje med mladimi generacijami v Evropi.

V preteklem šolskem letu so bili zmagovalci projekta Gimnazija Jurija Vege Idrija, Srednja prometna šola MB in OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Ker bi v Sloveniji lahko v približno 1000 osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih z organizacijskimi ukrepi lahko privarčevali po oceni strokovnjakov vsako leto okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton, medtem ko bi na račun manjše porabe energije na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov, pomeni, da se za zidovi slovenskih šol skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko dosegli brez dodatnih vlaganj in na ta način prispevali svoj delež k manjši porabi energije in čistejšemu okolju.

Več o projektu U4energy si lahko preberete tukaj.

Pričeli smo z natečajem Planetu Zemlja prijazna občina

okolju-prijazna-obcina-5-5-2011Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu 2011, se je tudi letos začel že drugi vseslovenski natečaj “Planetu Zemlja prijazna občina 2011”, katerega cilj je dobiti vpogled v stanje na področju ekologije v lokalnih okoljih. Natečaj izvajamo prek anketnega vprašalnika, ki ga pošljemo na naslove vseh slovenskih občin.

Akcija tudi letos poteka v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana, temu pa sta se pridružila še Agencija RS za okolje in Zavod za gozdove Slovenije. Slavnostni zaključek in podelitev častnega naziva se bosta zgodila oktobra na prireditvi v okviru sejma Narava zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec se zaključuje na Eko konferenci

gumbiV okviru Eko konference bomo zaključili z natečajem Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki smo ga letos izpeljali prvič, odzivi udeležencev pa so bili enkratni. Šole in vrtci, ki so z izpolnjenimi kriteriji dokazali, da so prijazni našemu planetu, bodo prejeli posebna priznanja za svoj trud, izdelana izpod prstov znanega umetnika in kulturnega delavca Igorja Somraka.

K sodelovanju pri natečaju smo povabili priznane slovenske strokovnjake in Ministrstva ter ustanove, ki lahko na področju varovanja okolja in vzgoje za odgovornejši odnos do kvalitete bivanja prihodnjih generacij največ pripomorejo.

Z zastavljenim projektom želimo doseči, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave, postal način življenja. Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec naj bi pripomogla k ohranjanju kulturnega, naravnega in nacionalnega izročila Slovenije, razvijala zdravo samopodobo posameznika ter spoštljiv in odgovoren odnos človeka do okolja in narave.