Planet Zemlja

Alternativna goriva bi lahko nadomestila fosilne vire energije in tako omogočila prehod na trajnostni promet do leta 2050, je včeraj Evropski komisiji v svojem poročilu predstavila strokovna skupina zainteresiranih strani za bodoča pogonska goriva.

Evropska unija bo morala do leta 2050 zmanjšati svoj vpliv na okolje in rešiti težave v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo, zato mora za potrebe prometa najti energetske vire, ki bodo neodvisni od nafte in pretežno brez emisij CO2. Strokovna skupina je prvič uporabila celovit pristop, ki zajema ves prometni sektor.

Pričakovanemu povpraševanju za vse vrste prevoza bi lahko zadostili s kombinacijo različnih alternativnih virov energije: glavni možnosti sta električna energija (akumulatorji ali vodikove gorivne celice) in biogoriva, premostitvena možnost so sintetična goriva (z naraščajočim deležem obnovljivih virov), metan (naravni plin in biometan) bi lahko deloval kot dopolnilno gorivo in utekočinjeni naftni plin kot dodatek.

Vir: Evropska komisija

Foto: flickr.com

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve vabita na predstavitev Strategije Evropske unije za Podonavje, ki se bo zgodila v sredo, 26. januarja 2011, ob 10. uri v Okoljskem centru Evropa.

O tem, kaj vsebuje predlog strategije, kaj ta prinaša Sloveniji in na katerih področjih Slovenija vidi priložnosti okrepljenega sodelovanja, bodo spregovorili José Palma Andrés, direktor generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko, mag. Andreja Jerina, državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve in nacionalna koordinatorka strategije, in dr. István Szent-Iványi, veleposlanik Republike Madžarske v Sloveniji (predsedujoče Svetu EU).

Vir: Evropska komisija

Nekatere države članice so odlično napredovale, a za doseg cilja nastanka družbe, ki se ne le izogiba proizvodnji odpadkov, temveč te uporablja tudi kot vir, bo treba vložiti še nekaj truda.

Poročilo kaže, da se v večini držav članic nastajanje odpadkov povečuje ali v najboljšem primeru stabilizira, vendar ne dosega stopnje gospodarske rasti. Občutne razlike med državami so opazne na področju ravnanja z odpadki, saj je ponekod deponiranje skorajda izginilo, medtem ko se v nekaterih državah 90 % odpadkov še vedno zakopava na odlagališčih.

V Sloveniji se na odlagališčih še vedno odlaga skoraj 80 % odpadkov (EU povprečje je okrog 40 %), delež recikliranih odpadkov pa hitro narašča, vendar še vedno znaša le okrog 12 odstotkov.