Planet Zemlja

Namen akcije Očistimo Evropo, ki bo potekala 24. aprila naslednje leto, je predvsem osveščanje ljudi o varčnem ravnanju s surovinami in dobrinami, obenem pa tudi opozarjanje na pravilno ravnanje ob koncu uporabnosti.

Dr. Jordan Cizljeva nam je povedala: »Ob koncu uporabnosti je odpadke treba odvreči tako, da jih je mogoče predelati ali odložiti; nikakor jih ne smemo nenadzorovano zavreči v naravo. Zato si želimo, da se v širšem evropskem prostoru razširi informacija o uspehu posameznih čistilnih akcij, ki so jih že organizirala civilna družbena gibanja v Sloveniji, Estoniji, Litvi in na Portugalskem.« V teh državah so se društva obračala neposredno na državljane, ki so se odzvali z aktivno udeležbo pri odstranjevanju odpadkov.

»V Evropski uniji imamo sicer sprejeto zakonodajo o odpadkih, vendar pa je njeno izvajanje in izvrševanje slabo. K manjšemu onesnaževanju in k reševanju problema divjih odlagališč bo pripomogla kombinacija različnih aktivnosti. Nujna sta dober nadzor in spremljanje ter višje kazni, ki bodo res tudi izplačane. Najpomembneje pa bo, da se o tem govori, da ljudje vedo, da se smeti v naravo ne odlaga. Med ljudmi mora zoreti občutek in rasti osveščanje, da smo za naravo odgovorni vsi, da imamo moč vplivati vsi.« Polega navedenega nas je zanimalo tudi, če bodo poslanci tudi fizično sodelovali v akciji. »Seveda bom tudi sama sodelovala pri akciji, tako z osveščanjem in promocijo kot tudi na terenu pri sami izvedbi akcije, ki bo povsod po svetu potekala na isti dan, 24. aprila 2012,« je za konec še dejala dr. Jordan Cizljeva.

Premična zbiralnica nevarnih odpadkov in sortiranje kosovnih odpadkov sta pomembni novosti na področju ravnanja z odpadki, ki ju je v letošnjem letu uvedlo javno podjetje Snaga.

Premična zbiralnica oziroma zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov je enota, v kateri se bo zbiralo nevarne odpadke iz gospodinjstev ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo, kot so gospodinjski aparati, telefoni, avdio… Tako bodo v Snagi lahko poleg nevarnih odpadkov zbirali tudi drobno odpadno električno in elektronsko opremo, ki v današnjem času predstavlja vedno večji delež odpadkov v gospodinjstvih.

Kosovni odpadki pa so odpadki, ki jih zaradi velikosti ne oddajamo v posodah za komunalne odpadke (na primer vzmetnice, otroški vozički, pohištvo, preproge…), zavzamejo pa ogromno prostora, zato je njihovo sortiranje več kot nujno. Snaga pričakuje, da bo s pridobitvijo lahko kar 50 odstotkov kosovnih odpadkov namenila reciklaži in s tem zmanjšala njihovo odlaganje.

Več o novostih in lokacijah si lahko preberete na uradni spletni strani MO Ljubljana.

Vir: ljubljana.si
Foto: politicalopinionweekly.com

V preteklem tednu se je na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu v Evropskem parlamentu začela kampanja v podporo pobudi o evropski čistilni akciji »Let’s Do It World 2012«. Skupaj s še tremi evropskimi poslanci iz Francije, Estonije in Litve sta jo vložila tudi dva slovenska poslanca dr. Romana Jordan Cizelj (ELS) in Zoran Thaler (S & D).

Glavni namen akcije je povečati ozaveščenost ljudi o okoljskih problemih, predvsem o nezakonitih odlagališčih. »Poleg tega se bodo v času organizacije akcije popisovala nelegalna odlagališča, kar bo pripomoglo k bolj učinkovitem delovanju državnih in občinskih služb na tem področju,« je povedal Thaler.Poostren nadzor pristojnih inšpekcijskih družb bi po mnenju Thalerja nedvomno pripomogel k zmanjšanju količine smeti v naravi. »Bistvena pa je seveda zavest in človekov odnos do narave,« je še za konec dodal Thaler.

Stol, izdelan iz odpadnih oblačil, je po mnenju žirije na letošnjem tekmovanju za »Naj zeleno pohištvo 2011« na Švedskem zmagovalec med tovrstnimi izdelki. Zelena miselnost se je tako razlila iz skromne skrbi za okolje na različna družabna življenja in dobili smo »naj zeleno pohištvo«.

Stol je izdelan iz ponošenih majic, preperetih kavbojk, starih babičinih zaves in podobnega tekstila, skratka, iz materialov, ki so odslužili svojemu prvotnemu namenu in so izdelovalki stola, Marii Westerberg, odlično pripomogli k izpeljavi edinstvene ideje.

Žirija je pri ocenjevanju izdelkov poleg inovativnosti upoštevala tudi, kakšni materiali so uporabljeni, metode izdelovanja, recikliranje in nenazadnje preseganje trendov ter hkrati možnost izdelka postati klasika.

Vir: TreeHugger
Foto: TreeHugger

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, generalna direktorica Direktorata za okolje Barbara Avčin-Tržan in generalni direktor Direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak so v petek na novinarski konferenci predstavili poglavitne novosti paketa predpisov in strateških dokumentov, ki jih je za področje ravnanja z odpadki pripravilo ministrstvo.

Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki zapolnjuje vrzel na področju predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih določa mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč ter ravnanja po njihovem zaprtju. Z uredbo bodo v celotnem obdobju trajanja odlagališč zmanjšani učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske in podzemne vode, ter v tla in zrak, zmanjšane bodo emisije toplogrednih plinov in preprečena tveganja za zdravje ljudi.

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa metodologijo za oblikovanje cen in druge ukrepe in normative, z oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Nekatere države članice so odlično napredovale, a za doseg cilja nastanka družbe, ki se ne le izogiba proizvodnji odpadkov, temveč te uporablja tudi kot vir, bo treba vložiti še nekaj truda.

Poročilo kaže, da se v večini držav članic nastajanje odpadkov povečuje ali v najboljšem primeru stabilizira, vendar ne dosega stopnje gospodarske rasti. Občutne razlike med državami so opazne na področju ravnanja z odpadki, saj je ponekod deponiranje skorajda izginilo, medtem ko se v nekaterih državah 90 % odpadkov še vedno zakopava na odlagališčih.

V Sloveniji se na odlagališčih še vedno odlaga skoraj 80 % odpadkov (EU povprečje je okrog 40 %), delež recikliranih odpadkov pa hitro narašča, vendar še vedno znaša le okrog 12 odstotkov.