Planet Zemlja

Naša karavana se je v torek ustavila v Kranju na osnovni šoli Matija Čop, kjer je okoli sto slušateljev, predvsem učencev, prisluhnilo predavanju na temo kemije v vsakdanjem življenju. Predavateljica prof. Nada Pavšer je pozornost mladih pritegnila z motivacijskim uvodom kot krajšo rimano pesmico o osnovnih kemijskih elementih, obdržala pa z nadvse zanimivimi vsakodnevno uporabnimi nasveti k bolj zdravemu načinu življenja.

Če ti je hudo, skoči v (hadvao) H2O;
Če ti kaj smrdi, to je (enhatri) NH3;
Če se ti ves svet zameri, ne v (hadvaesoštiri) H2SO4,
POJDI RAJE V NARAVO, DA ZBISTRIŠ SI GLAVO.

S potrditvijo svoje udeležbe na Eko konferenci se je govorcem na sedaj že tradicionalnem dogodku, kjer skušamo opozoriti na vezi med ekologijo in ekonomijo ter težave komuniciranja stroke, sedaj pridružila še prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in Nobelova nagrajenka, ki je s svojim predavanjem, v katerem je izpostavila predvsem vrednost netržne ekonomije, zaznamovala že lanskoletno konferenco.

Vrednost netržne ekonomije je dandanes že mogoče določiti tudi v denarni enoti, kar je po mnenju dr. Kajfež Bogatajeve eden izmed vzvodov, da bi svetovno ekonomijo prepričali, da je okolju prijazno ravnanje ne le nujno, temveč tudi koristno. Vprašanje o tem, zakaj se to ne počne, pa ostaja odprto.

Z današnjim preizkusom letalnice v dolini pod Poncami, ki bo predvidoma ob 11. uri, se bo tudi uradno začel tradicionalni planiški praznik. Smučarske polete si na drugi največji skakalnici na svetu vsako leto ogleda več deset tisoč glava množica ljudi, zato so letos uvedli poseben ekološki davek.

Idejo bodo uresničevali s plačilom kavcije ob nabavi katerekoli pijače, saj bo vsak kupec plačal en evro kavcije za kozarec, nato pa bo ob vrnitvi kozarca denar prejel nazaj. S tem želijo zmanjšati količino nenadzorovano odvrženih smeti in hkrati doseči selekcijo odpadkov, saj bo velik poudarek ravno na ločevanju, s čimer bodo delno znižali tudi sam strošek odvoza odpadkov.

Foto: Wikipedia

Hramba živil v plastičnih vrečkah je priljubljena in priročna tako doma kot na potovanjih. Vse prevečkrat pa se nam zgodi, da sladkor, sol, zdrob ali bonbone zaradi zgolj zavrtenega vrha vrečke stresemo po polici, avtu ali šotoru. Prav tako je neprijetna situacija, ko nam pri kuhi pomaga moška roka in vrečko soli za vedno onesposobi za ponovno uporabo z močnim vozlom.

Tovrstne težave lahko rešite s prazno plastenko in njenim pokrovčkom. Z močnimi škarjami odrežete vrh plastenke pod pokrovčkom, nato skozi odrezano grlo povlečete vrečko z živili in samo še tesno privijete. Hrana bo tako shranjena, neraztresena, plastenka pa bo dokončno odslužila svojemu namenu in jo boste lahko mirne vesti odnesli v zabojnik za reciklažo.

V Evropskem parlamentu trenutno poteka razprava o novi direktivi na področju radioaktivnih odpadkov, na območju stare celine se tudi gradi šest novih elektrarn. Elektrarne ne povzročajo izpusta CO2, cena je nizka, ljudje pa imajo še vedno pomisleke, v Nemčiji celo potekajo protesti proti podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn. Za mnenje smo povprašali evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj.

»Ljudje imajo pomisleke zaradi 25 let strahu po dogodkih v Černobilu. Pomisleke imamo zaradi nepoznavanja, ker ne vemo, kaj so jedrske elektrarne, kako delujejo, kakšne so razlike med njimi, kaj je potrebno za njihovo varno delovanje. Prav zaradi tega neznanja pa je možno z ljudmi tudi lažje manipulirati, tudi z namenom pridobivanja politične podpore. Tu bi se morala bolj javno izpostaviti tudi stroka, javnosti predstaviti argumente in pomagati ljudi osvestiti. Tam, kjer so se strokovnjaki več pojavljali v javnosti, kjer je stekla diskusija s prebivalstvom, je teh problemov in pomislekov manj. Najprimernejša rešitev je gotovo varčno ravnanje z energijo. Kljub temu pa je potrebno elektrarne, ki se jim izteka življenjska doba, nadomestiti z novimi - s takimi, ki uporabljajo najboljše možne tehnologije, so učinkovitejše od obstoječih in proizvajajo manj ogljikovih emisij.«

Foto: Wikipedia

Pojem biotske raznovrstnosti je treba približati ljudem ter poskrbeti, da bodo razumeli možne posledice njene izgube in se zavedali, da lahko sami pomagajo preprečiti njen upad.

Zato je Evropska komisija v sklopu kampanje pripravila informativne stojnice, ki bodo od vse od 18. in tja do 31. marca potekale v Ljubljani. Na njih bo mogoče spoznati ogrožene vrste in dejavnosti organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, poleg pa bodo v okviru ozaveščevalne akcije potekale animacijske dejavnosti in delavnice.

Vir: PEK

Foto: Wikipedia