Planet Zemlja

S pisateljico, manekenko in častno članico našega društva Tjašo Kokalj smo spregovorili o njenem življenju, delu in prostem času, med drugim pa nas je zanimalo tudi, kakšen je njen doprinos k skrbi za okolje.

»Ja, ločujem odpadke, uporabljam varčne žarnice in podobno, ker menim, da je potrebno spremeniti kulturo razmišljanja. To so minimalne stvari, ki ti ne vzamejo veliko časa, ampak so način življenja. Ne grem v ekstreme in si npr. gradim »zeleno« hišo, zato ker tako zavzeta nisem, vendar menim, da smo Zemljo izrabljali toliko stoletij in se nam sedaj vse podira,« je priznala Tjaša.

Malce zaskrbljeno pa je še podala mnenje o naši sebičnosti in vračanju Zemljinega udarca: »Skrajni čas je, da Zemlji damo nekaj nazaj. Če bi cel svet danes začel živeti zeleno, bi se situacija še vedno slabšala, ker smo naredili že toliko škode in bi se stanje izboljšalo šele čez več let. Zelo me je prizadel film Neprijetna resnica Ala Gora, ko sem nekako začela razmišljati o tem.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Določene države članice bodo po sklepu Evropske komisije po določenih pravilih lahko brezplačno dodeljevale emisijske kupone v energetskem sektorju.

Od začetka tretje faze sistema EU za trgovanje z emisijami (2013-2020) bo moral energetski sektor načeloma kupovati vse svoje emisijske kupone. Vendar se do leta 2019 deset držav članic lahko odloči, da bodo elektrarnam omejeno število pravic dodelile brezplačno, namesto da bi jim jih prodale.

Ta izjema bo zadevnim desetim državam omogočila uspešnejšo modernizacijo energetskega sektorja in lažji prehod na proizvodnjo energije z manjšimi emisijami ogljika. Države članice, ki jim bo na voljo ta možnost, so: Bolgarija, Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija.

Vir: PEK

Foto: waitakibio.com

Evropska komisija je včeraj sprejela obsežno strategijo z naslovom “Promet 2050″ za konkurenčen prometni sistem, s katerim želi povečati mobilnost, odstraniti glavne ovire na ključnih področjih prometnega sektorja ter spodbuditi rast in zaposlovanje.

Med cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2050, so: v mestih postopoma zmanjšati uporabo avtomobilov, ki uporabljajo „klasična goriva”, povečati delež trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v zračnem prometu na 40 % ter emisije ladij zmanjšati vsaj za 40 %, preusmeriti 50 % cestnega tovornega in potniškega prometa na srednje razdalje na železnice in vodne prometne poti.

Ti predlogi naj bi prispevali tudi k močnem zmanjšanju evropske odvisnosti od uvožene nafte, prispevali k 60-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometnem sektorju do leta 2050 in k spremembi prometnih vzorcev na področju potniškega in tovornega prometa.

Vir: PEK

Foto: Flickr.com

Leta 2002 so v Ameriki zbrali vzorce 139 izvirov vode in jih testirali za 95 različnih kemikalij, ki jih dnevno zlivamo v odtoke. Rezultat je pokazal, da 80 % vzorcev vsebuje vsaj eno od teh kemikalij.

Največ škode tako odtoku kot okolju naredijo razna zdravila in izdelki za osebno nego, ki vsebujejo agresivnejše kemične sestavine.

Prav tako so škodljivi kuhinjski odpadki (maščobe, olje …), ki ne samo da zamašijo odtoke, ampak tudi povzročajo škodo na kanalizacijskih sistemih in čistilnih napravah, kar pomeni dodatno grožnjo za okolje.

Med zanimivejšimi predmeti, a nič manj pogostimi, pa se v odtokih in kanalizacijah znajdejo tudi: izdelki za intimno nego, kondomi in kontracepcijska sredstva, motorno olje, barve, gorljive snovi, lak za nohte, kisline, zdravila s pretečenim rokom uporabe ter papirnate brisače.

Zato naslednjič premislite, ali vam odtok služi kot odlagališče vaših odpadkov, saj se vendarle vse vrne nazaj.

Vir: BodiEko.si

Z Borisom Kobalom smo se pogovarjali o njegovem življenju, gledališču, igri, o svetu. Svoje razmišljanje je strnil: »Kar se tiče Zemlje, moje bližnje okolice, se počutim, kot državljan, občan te krogle, precej frustriran in nemočen. Vedno bolj smo odvisni od zelo ozkega kroga ljudi, ki krojijo usodo planetu.«

Ob odnašanju smeti velikokrat začuti, da bi vse skupaj odvrgel v en zabojnik, a vendar tega potem ne stori. »Se mi pa zdi, da me prepričujejo, naj počnem neke stvari, ker je pomembno, da tako jaz kot ostalih 6, 7 milijard ljudi to počne. Čeprav se potem te sortirane stvari, tako v konkretnem kot prenesenem smislu, prevedejo v glave ljudi, ki sploh ne vejo, kaj bi storili s tem planetom, razen, da ga pehajo v še večjo nesrečo. Menim, da je že prepozno, da nas je narava že sita in nam počasi vrača udarce. In ko se premakne narava, je to katastrofa.«

Preostanek pogovora si lahko preberete na www.razglej.se.

Če vam dom ne predstavlja zgolj prenočišča, ampak tudi toplo zavetje vašega bivanja, je umazanija nedvomno prisotna. Čiščenja prostorov in površin se lahko lotimo na zabaven način ter z naravnimi pripomočki.

Soljena voda vam bo pomagala proti odpravljanju vseh mastnih madežev na različnih površinah, vključno oblačil, le da naj bo razmerje pri slednjih malce drugačno. Na madež na majici nasujete ščepec soli in kapljo vode ter močno podrgnete.

Za čiščenje oken in tal vam ni treba posegati po kemičnih raztopinah, ampak raje mislite na svoje zdravje in zdravje vaših najmlajših - navsezadnje so oni tisti, ki dokončno počistijo ostanke čistil na tleh. Posezite raje po kisu in vodi, ki naj bosta v posodi za čiščenje v enakem razmerju.

Vžigalice naj vam ne služijo zgolj za uničevanje vašega zdravja z nesramno razvado, ampak lahko njihov plamen uporabite tudi za vsrkanje vseh neprijetnih vonjav v kopalnici.