Planet Zemlja

Evropska komisija je objavila podatek, da so se po podatkih registrov emisij držav članic Evropske Unije (EU) emisije toplogrednih plinov iz podjetij držav članic, ki sodelujejo v sistemu EU za trgovanje z emisijami, v letu 2009 zmanjšale glede na leto 2008. Emisije so bile nižje za 11,6%. Slovenija je uspela svoje emisije v letu 2009 znižati za približno 0,8 milijona ton ekvivalenta CO2 v primerjavi z letom 2008.

Po mnenju Evropske komisije je znižanje emisij mogoče pripisati manjši gospodarski dejavnosti, ki je posledica recesije. Razlog za nižje vrednosti emisij pa so tudi nizke cene plina v letu 2009. Zaradi tega je bilo več energije proizvedene s pomočjo plina kot pa z uporabo emisijsko bolj obremenjujočega premoga.

Komisarka za okolje Connie Hedegaard je povedala, da znižanje emisij zaradi recesije ni presenečenje. Dodala je, da na žalost evropska podjetja zaradi slabšega položaja niso toliko investirala v inovacije, kot je bilo to predvideno. To lahko pomeni grožnjo za poslovanje podjetij v prihodnosti in njihovo konkurenčnost na mednarodnih trgih.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

Evropska komisija je pred kratkim objavila poročilo o napredku držav članic glede reševanja problemov v zvezi s pomanjkanjem vode ter problemov s sušo. V poročilu je zapisano, da nekatere države članice že imajo probleme z nenehnim pomanjkanjem vode po celotni državi. Zaradi tega je Komisija izrazila skrb nad zamudo v izvajanju Okvirne direktive o vodah znotraj Evropske Unije.

Komisija je v poročilu zapisala, da bi bilo mogoče z različnimi prijemi zagotoviti prihranke vode, in sicer je eden izmed načinov uvedba obveznih zahtev za naprave, ki porabljajo vodo. Ocenila je, da so nujno potrebni politika določanja cen vode, učinkovita raba vode ter ukrepi varčevanja z vodo, če želimo, da bo v Evropi dovolj kakovostne vode za potrebe porabnikov ter učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami. Razmerje med potrebo po vodi ter razpoložljivostjo vode je na številnih področjih v Evropi že doseglo kritično točko. Veliko držav namreč poroča o območjih s pogostim pomanjkanjem vode (Češka) oziroma prekomerno izkoriščanih vodonosnikih.

Ob tem je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik povedal, da je voda življenje, kar pomeni, da je vodna politika naše življenjsko zavarovanje. Dodal je, da je potrebno zagotoviti trajnostne vodne politike, saj si ne moremo privoščiti sposojanja vode od prihodnosti.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

Včeraj je Evropska komisija predstavila ukrepe za izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki znotraj Evropske Unije. V oceni Komisije je bil opredeljen tudi izkoristek pomembnih okoljskih in gospodarskih prednosti glede izboljšanega ravnanja z biološkimi odpadki v Evropski Uniji. V poročilu so tako predstavljena priporočila za dosego popolnega izkoristka omenjenih prednosti. Nekatera vključujejo preprečevanje nastajanja bioloških odpadkov ter biološko ravnanje s proizvodnjo komposta ter bioplina.

Odpadki biološko razgradljivega vrta, kuhinjskih in živilski odpadki namreč na letni ravni dosežejo vrednost 88 milijonov ton komunalnih odpadkov ter predstavljajo mnoge vplive na okolje. Eno izmed največjih groženj za okolje predstavlja proizvodnja metana, ki je kot toplogredni plin 25x močnejši kot ogljikov dioksid. Opisani odpadki pa kot obnovljiv vir energije ter reciklirani materiali prinašajo tudi številne prednosti.

Države članice se glede urejenosti nacionalnih politik za ravnanje z biološkimi odpadki močno razlikujejo med seboj. Države, ki imajo razvite visoko učinkovite sisteme ločevanja različnih tokov bioloških odpadkov, so Avstrija, Nemčija, Švedska, Belgija ter nekatere druge. Velike razlike pa je opaziti tudi v okoljskih in gospodarskih prednostih metod ravnanja z biološkimi odpadki, ki so odvisne od lokalnih razmer, kot je gostota prebivalstva, podnebje in infrastruktura.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

Včeraj je na Brdu pri Kranju poteka konferenca z naslovom »Trajnostna graditev in zeleno javno naročanje«. Konferenco je organizirala Inženirska zbornica Slovenije, njen glavni namen pa je bil določitev kriterijev za definicijo trajnostne gradnje in njenega pomena za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev 20-20-20. Omenjeni cilj pomeni zmanjšanje količine emisij toplogrednih plinov za vsaj 20% ter povečanje deleža obnovljivih virov za 20% do leta 2020. Z vidika gradnje je cilj pomemben zato, ker je 40% zelenih javnih naročil vezanih na omenjeno področje. V okviru konference je potekala tudi diskusija, katere glavni namen je bil oblikovanje izhodišč za pripravo priročnika za trajnostno gradnjo, vključno s primeri dobrih praks.

Na konferenci je sodeloval tudi minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, ki je povedal, da zeleno javno naročanje, ki ga uvajamo danes, predstavlja velik premik v razmišljanju javnega sektorja, ki mora na tem mestu prevzeti vodilno vlogo. Dodal je, da je zeleno javno naročanje šele prvi korak na poti k trajnostnemu javnemu naročanju, kjer bodo odločitve temeljile na usklajenem okoljskem in ekonomskem vidiku ter širši družbeni sprejemljivosti. Minister je tudi izrazil iskreno upanje, da bodo naročniki, načrtovalci in izvajalci v drugačnem, sodobnejšem načinu javnega naročanja opazili priložnosti za hitrejši razvoj ter dvig tehnološkega znanja in konkurenčnosti gradbene panoge.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Včeraj je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekala zaključna prireditev Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Udeležili so se je častni pokrovitelji dogodka, ambasadorji ter glavni partnerji. Prisotni so bili tudi pokrovitelji in nagrajenci natečaja Ustvarjamo iz odpadkov, fotografskega natečaja ter nagrajenci za najboljšo ekoidejo.

V naslednjih tednih bodo organizatorji pripravili ter pristojnim službam predali register divjih odlagališč po Sloveniji. V kratkem pa bo potekala tudi predstavitev zaključnega poročila, kjer bodo predstavljeni ključni rezultati, ki jih je prinesla enodnevna čistilna akcija, ki je potekala po celotni Sloveniji.

Vir: ocistimo.si

Do decembra 2010 morajo države članice Evropske Unije v svoj pravni red vključiti novo Okvirno direktivo o odpadkih 2008/98/ES. S tem namenom danes na Ministrstvu za okolje in prostor poteka delavnica, na kateri se udeleženci seznanjajo s poglavitnimi novostmi, ki jih direktiva prinaša. Le-te predstavljajo predstavniki Evropske komisije v Sloveniji ter zaposleni v organih, ki sodelujejo pri izvajanju nove direktive.

Pomembne spremembe prinaša direktiva na področju določb glede načrtovanja ravnanja z odpadki ter preprečevanja njihovega nastajanja. Spremembe se pojavljajo tudi v opredelitvah, ki se nanašajo na definicijo odpakov (na primer kdaj odpadek ni več odpadek, stranski proizvodi…) ter hierarhijo ravnanja z odpadki. V direktivi so razširjene odgovornosti proizvajalca, opredeljeni so novi cilji recikliranja do leta 2020, opisano je tudi razvrščanje nevarnih odpadkov ter njihovo spremljanje.

Namen direktive je, da se Evropska Unija približa »družbi recikliranja«, kar pomeni, da se posamezniki izogibajo nastajanju odpadkov oziroma le-te družba uporablja kot vir. Zato najpomembnejšo spremembo pomeni uvedba okoljskega cilja, saj je direktiva usmerjena k zmanjševanju vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov ter ravnanja z njimi. Pri tem je pomembno upoštevanje celotnega življenjskega kroga vir-izdelek-odpadek.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor