Ukrepi za izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki

Včeraj je Evropska komisija predstavila ukrepe za izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki znotraj Evropske Unije. V oceni Komisije je bil opredeljen tudi izkoristek pomembnih okoljskih in gospodarskih prednosti glede izboljšanega ravnanja z biološkimi odpadki v Evropski Uniji. V poročilu so tako predstavljena priporočila za dosego popolnega izkoristka omenjenih prednosti. Nekatera vključujejo preprečevanje nastajanja bioloških odpadkov ter biološko ravnanje s proizvodnjo komposta ter bioplina.

Odpadki biološko razgradljivega vrta, kuhinjskih in živilski odpadki namreč na letni ravni dosežejo vrednost 88 milijonov ton komunalnih odpadkov ter predstavljajo mnoge vplive na okolje. Eno izmed največjih groženj za okolje predstavlja proizvodnja metana, ki je kot toplogredni plin 25x močnejši kot ogljikov dioksid. Opisani odpadki pa kot obnovljiv vir energije ter reciklirani materiali prinašajo tudi številne prednosti.

Države članice se glede urejenosti nacionalnih politik za ravnanje z biološkimi odpadki močno razlikujejo med seboj. Države, ki imajo razvite visoko učinkovite sisteme ločevanja različnih tokov bioloških odpadkov, so Avstrija, Nemčija, Švedska, Belgija ter nekatere druge. Velike razlike pa je opaziti tudi v okoljskih in gospodarskih prednostih metod ravnanja z biološkimi odpadki, ki so odvisne od lokalnih razmer, kot je gostota prebivalstva, podnebje in infrastruktura.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

Dr. Žarnić na konferenci »Trajnostna graditev in zeleno javno naročanje«

Dr. ŽarnićVčeraj je na Brdu pri Kranju poteka konferenca z naslovom »Trajnostna graditev in zeleno javno naročanje«. Konferenco je organizirala Inženirska zbornica Slovenije, njen glavni namen pa je bil določitev kriterijev za definicijo trajnostne gradnje in njenega pomena za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev 20-20-20. Omenjeni cilj pomeni zmanjšanje količine emisij toplogrednih plinov za vsaj 20% ter povečanje deleža obnovljivih virov za 20% do leta 2020. Z vidika gradnje je cilj pomemben zato, ker je 40% zelenih javnih naročil vezanih na omenjeno področje. V okviru konference je potekala tudi diskusija, katere glavni namen je bil oblikovanje izhodišč za pripravo priročnika za trajnostno gradnjo, vključno s primeri dobrih praks.

Na konferenci je sodeloval tudi minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, ki je povedal, da zeleno javno naročanje, ki ga uvajamo danes, predstavlja velik premik v razmišljanju javnega sektorja, ki mora na tem mestu prevzeti vodilno vlogo. Dodal je, da je zeleno javno naročanje šele prvi korak na poti k trajnostnemu javnemu naročanju, kjer bodo odločitve temeljile na usklajenem okoljskem in ekonomskem vidiku ter širši družbeni sprejemljivosti. Minister je tudi izrazil iskreno upanje, da bodo naročniki, načrtovalci in izvajalci v drugačnem, sodobnejšem načinu javnega naročanja opazili priložnosti za hitrejši razvoj ter dvig tehnološkega znanja in konkurenčnosti gradbene panoge.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor