Planet Zemlja

Sinoči se je odvil drugi večer s kulturniki v Hotelu Plesnik, kjer smo bili priča večeru s Tinkaro Kovač, ki nam je postregla z izvajanji svojih skladb v spremstvu njenega prvega učenca flavte, Ana Černeta. V pogovoru z izvrstno glasbenico smo lahko izvedeli, da svojo javno prepoznavnost rada »izkoristi« za sporočanje dobrih in lepih sporočil in osreči jo, če s tem komu pomaga.

Ob tem smo prisotne spomnili na legendarne koncerte po svetu v okviru Live Earth dogodkov, ki so 7.7.2007 spominjali na naš odnos do okolja. Tedaj je organizator, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore, vzel pod okrilje tudi društvo Planet Zemlja kot edinega organizatorja, ki je na isti dan lahko organiziral koncerte s tovrstnim namenom - osveščati - v Sloveniji. Na koncert, ki smo ga poimenovali »Rock za prihodnje generacije«, kjer se je zvrstila množica izvajalcev, smo povabili tudi Tinkaro in sodelovanje je takoj sprejela. Ker pa se je datum dogodka pokrival z njenim nastopom z legendarno skupino Jethro Tull, je ekskluzivno za koncert pripravila dve skladbi, ju posnela in sta se predvajali med koncertom. Tudi s tem je pokazala, da ji res ni vseeno za naš planet!

Seveda so na svoj račun prišli tudi ljubitelji igre, saj smo bili ta večer priča izvajanju svetovno znane pravljice o Rdeči kapici za odrasle, ki sta jo posebej za udeležence pripravila igralca Primož Ekart in Iva Babić.

Vsekakor se nam nocoj obeta zanimiva noč čarovnic, ko bomo v družbi kulturnikov pozdravili zimo in morda ugotovili, da imamo nekje v sebi tisti šesti čut, ki nam lahko sem in tja pomaga. In nič ni narobe, če verjamemo vanje. V čarovnice namreč.

In Tinkara danes v Logarski dolini ni edina, ki verjame vanje. Tudi to nam je zaupala …

Obeta se nam torej zanimiv čarovniški večer.

Sinoči se je odvil prvi večer s kulturniki v Hotelu Plesnik, kjer smo bili priča pogovoru Francija Podbrežnika z igralcema Primožem Ekartom in Ivo Babić. Gosta sta z gosti hotela in drugimi obiskovalci delila svoje prve igralske izkušnje, njuna prva srečanja in odigrala prizor iz igre “Poljubljanje gospoda Bina”. Delila sta tudi njuno razmišljanje o odnosu do kvalitete okolja, saj je bil njun odnos do teh vprašanj nekoč precej drugačen od današnjega. V 60-letih javnost ni bila tako “obremenjena” z okoljskimi temami kot danes in ena redkih stvari, ki so se tedaj počele, je bilo zbiranje starega papirja. Poleg tega je bila vzgoja tedaj precej drugačna od današnje in starši so otroke učili, da morajo smeti metati v koše za smeti, tudi embalaža je bila drugačna, ni bilo plastenk in pločevink, steklovina pa se je vračala v trgovine in na splošno je nekoč bilo smeti precej manj kot danes. Zdaj se kot starša trudita, da otroka vzgajata v duhu zdravega otroštva.

Ob 14. uri se bodo gostje z družinami posvetili izrezovanju buč ter začeli s prvimi pripravami na noč čarovnic. Da bo dan popoln, se bo igralcema pridružila tudi Tinkara Kovač in zvečer bodo vsi trije umetniki združili moči. Če boste poleg, boste priča premiernemu izvajanju svetovno znane pravljice o Rdeči kapici za odrasle in izboru Tinkarinih najnovejših skladb.

Društvo Planet Zemlja in Hotel Plesnik pripravljata danes, 29. oktobra, že tretji podaljšani konec tedna, ki smo ga poimenovali » Kultura v zavetju narave«. Tudi tokrat se obetajo dnevi druženja in spoznavanja v Logarsko dolini.
Danes zvečer se bomo pogovarjali z igralskim parom, Primožem Ekartom, ki je igral že skoraj v vseh gledališčih v Sloveniji, mnogi se ga pa zagotovo spominjate iz TV nanizanke »TV Dober dan« in njegovo partnerico Ivo Babić, Borštnikovo nagrajenko za mlade igralke. Z njima se bomo pogovarjali o vsakodnevnih rečeh.
Jutri, 30. oktobra, se bomo pogovarjali z diplomirano profesorico flavte, Tinkaro Kovač, eno najbolj uspešnih glasbenic v Sloveniji.
V nedeljo, 31. oktobra pa se bomo zabavali z izdelavo buč v družbi znanih oseb.

Iz Volva so sporočili, da bodo kmalu na ceste poslali prve električne avtomobile lastne znamke. Kot so zapisali, bo električni Volvo C30 vključeval siceršnje prednosti njihove znamke, njihov vodilni, Stefan Jacoby, pa celo zatrjuje, da bodo z njim postavljali standarde za celo industrijo.

V izjavi je Lennart Stegland, direktor oddelka za posebna vozila pri Volvu, zapisal, da so do zdaj dobili zelo dobre odzive s trga, najprej pa naj bi bil avto prodajan na domačem trgu, na Švedskem.

Za začetek bodo pri Volvu 90 avtomobilov dali »na posojo« strankam po Švedskem, s čimer bodo dobili povratne informacije, ki jim bodo omogočile še dodatne izboljšave avtomobila pred dejansko prodajo v letu 2013. Kljub temu že razmišljajo, da bi program izposoje razširili tudi v Kalifornijo ter na Kitajsko.

Foto: Volvo

V tem tednu v Nagoji poteka drugi del Desete konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti. Na konferenci je prisotnih 153 predstavnikov od 193 držav pogodbenic. Dogovore na konferenci sprejemajo sporazumno, zaradi česar včasih potekajo zelo zahtevna pogajanja.

Zaradi tega ostaja precej vprašanj odprtih - na primer, protokol o dostopu do genskih virov in pravična delitev koristi od njihove uporabe, strateški načrt, ki postavlja globalne okvire in cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2050, ter zagotavljanje finančnih sredstev za njuno izvajanje.

V Nagoji stališča Slovenije na ministrskem delu konference zastopa minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnić. V nadaljevanju si lahko preberete omenjena slovenska stališča:

• Strateški načrta za obdobje 2010 - 2020 mora imeti jasne cilje, kazalce uspešnosti ter izdelane mehanizme za njegovo doseganje, vključno s predvidenim zagotavljanjem sredstev za njegovo izvedbo.

• Zagotoviti je potrebno integracijo biodiverzitetne problematike v relevantne sektorske politike in podporo doseganja teh ciljev v organizacijah, institucijah in procesih, ki niso neposredno biodiverzitetni.

• Nujno je potrebno zagotoviti dodatna sredstev za doseganje ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti. Zagotoviti je treba trajnostno financiranje. Zato pa je potrebno dodatno opredeliti kazalce in cilje v okviru strategije za mobilizacijo sredstev za implementacijo Konvencije. Preučiti je treba različne mehanizme, ki se trenutno razvijajo vključno z možnostjo plačevanja za ekosistemske storitve in možnostjo za integracijo biotske raznovrstnosti v ekonomske sisteme. Vzpostaviti je treba tudi dialog s privatnim sektorjem glede njihovega vlaganja v ohranjanje biotske raznovrstnosti preko novih in inovativnih finančnih mehanizmov.

• Glede integracije biodiverzitetnih vprašanj v druge relevantne sektorje, je potrebno izpostaviti pomen biotske raznovrstnosti za doseganje trajnostnega razvoja in potrebo za iskanje učinkovitejših načinov za vključitev teh sektorjev v njeno ohranjanje. Eden od predlaganih načinov je upoštevanje vrednosti biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev pri mednarodnih in nacionalnih računskih sistemih (accounting systems). Prekiniti je treba tudi z dajanjem vzpodbud (harmful subsidies) za aktivnosti, ki negativno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti.

• V okviru sklepov je predviden tudi poudarek na delovanju za doseganje sinergij med različnimi biodiverzitetnimi in drugimi okoljskimi mednarodnimi dogovori, predvsem z vidika povezave med blaženjem in prilagajanjem na podnebne spremembe zaradi ohranjene biotske raznovrstnosti.

• Glede doseganja tretjega cilja CBD (dostop do genskih virov in delitev koristi iz izkoriščanja le-teh) Slovenija izpostavlja nujo po oblikovanju mednarodnega režima za dostop do genskih virov in delitvi koristi iz izkoriščanja le-teh z vzpostavitvijo Protokola v okviru CBD (ABS protokol).

• Slovenija podpira k sprejem sklepa UNGA glede ustanovitve mednarodne znanstveno-politične platforme za biodiverziteto in ekosistemske storitve (IPBES), izpostavlja pa je tudi pomembnost vzpostavitve globalnega inventarja ekološko in biološko pomembnih morskih območij.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

V kolikor vas zanima statistika, obstaja zanimiva stran, poimenovana worldometers, ki je del posebnega projekta, ki ga upravlja mednarodni tim raziskovalcev, prostovoljcev in ljudi, ki skrbijo za razvoj. Njihov cilj je, da približajo svetovne statistike ljudem po vsem svetu v obliki, ki zahteva razmišljanje od tistega, ki le-te statistike bere.

Na tej strani lahko med drugim pogledate tudi, koliko hektarjev gozdov je v tem letu bilo izgubljenih, koliko ton izpustov ogljikovega dioksida je že prešlo v naše ozračje letos, koliko vrst je izumrlo tekom letošnjega leta in podobno. Seveda so poleg statistik, povezanih z okoljem, na tej strani dostopni tudi podatki, ki se dotikajo drugih področij našega življenja.

Odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje pa je v trenutku, ko mi gledamo stran, 113.638.