Planet Zemlja

Evropska modna industrija zaradi tržnih zahtev po vedno cenejših artiklih in željo po zmanjšanju stroškov pridelave, vedno več svojih obratov seli izven Evrope (med popularnejšimi so Turčija, Indija, Bangladeš, Kitajska), zato se med uporabljenimi sredstvi pri pridelavi tekstila lahko znajdejo tudi v Evropi prepovedana, kot je na primer DMF (dimetilformamid), sredstvo proti plesni, kromova sol (iz nje nastane krom VI, ki je strupen in rakotvoren), organske klorove spojine (povzročajo težave z dihanjem), etilen oksid (povzroča glavobole, slabosti, škodi dedni zasnovi).

Poleg končnih potrošnikov izdelkov - kupci, strupi najbolj prizadenejo delavce, njihovo okolje, ter vse ostale, ki so vključeni v predelavo, transport ali prodajo izdelkov. Posebno pozornost velja nameniti kavbojkam s postaranim videzom, zaradi obdelave s strupenim kremenčevim peskom in tekstilu črne barve, za katero morajo uporabiti veliko strupenih kemikalij in je dejansko ni mogoče pridobiti na ekološki način. Poleg zdravja vseh vpletenih v tekstilni industriji pa problem predstavljajo tudi odpadki. Predvsem ti, ki nastanejo pri barvanju bombaža in jih, na primer v Indiji, napolnijo v vreče in brez zaščitne opreme odlagajo na kup. Na ta način so v dvajsetih letih popolnoma zastrupili vodo in zemljo. Kljub modnosti konceptov varovanja narave in trajnostnega razvoja, na uradnem seznamu ostaja 200 kemikalij, ki jih izjemoma lahko uporabijo, vendar ne prepogosto, kar omogoča podjetjem v modni, da se tržijo kot ekološke, četudi njihova ekološka zavest ostaja na deklarativni ravni.
O problematiki so na spletu lahko ogledate zanimiv dokumentarec Schick aber schädlich.

Vir: Svet-je-lep.com

Organizatorji največje zabavno turistične prireditve v Sloveniji, 48. Piva in cvetja, so poleg izvrstnega glasbenega programa, z majhnimi prispevki poskrbeli tudi za ohranjanje kvalitete bivanja. V press centru, stičišču nastopajočih, medijev in izvajalcev, so namreč z zbiranjem zamaškov opozarjali na skrb za okolje.

Člani društva planet Zemlja takšne akcije pozdravljamo in upamo, da bo v prihodnje pri nas čim več takšnih organizatorjev, ki bodo v vsebino svojih prireditev vpletali tudi širjenje ekološke zavesti in delovanja.

Začetki partnerskega kmetijstva segajo v zgodnja 60. leta, ko so v Nemčiji, Švici in na Japoskem kot odziv na naraščajoči urbanizaciji kmetijskih površin in posledični zaskrbljenost glede varnosti in kakovosti hrane, pričeli uvajati načine neposrednega nakupa lokalne sezonske hrane.

Skupine potrošnikov in kmetov v Evropi so tako oblikovala kooperativna partnerstva z namenom financirati kmetijstvo in na ta načini pokriti stroške ekološkega in družbeno sprejemljivega kmetijstva. V osemdesetih letih se je partnersko kmetijstvo razširilo v Združene države in se nato vrnilo nazaj v Evropo - Veliko Britanijo in Francijo. Ta, nova oblika socialno-ekonomskega modela je v Sloveniji še dokaj neznana.

Bistveno pri partnerskem kmetijstvu je proizvodnja visokokakovostne hrane za lokalno skupnost z uporabo organskih ali biodinamičnih kmetijskih tehnik in s porazdelitvijo tveganja člansko tržne struktura. Po navadi kmet pol hektarja kmetijskega zemljišča razdeli na 20 do 30 odjemalcev, ki se pred setveno sezono pogovorijo glede želj vpletenih in postavijo jasna pravila sodelovanja. Kmet nato zaseje in oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave in tedensko razdeli pridelke med odjemalce.

Na ta način je kmetu omogočena finančna varnost, odjemalcem pa visokokakovostna hrana. Pomembno je, da je sistem pregleden in da so vsi vpleteni seznanjeni in enotni v dogovoru glede plačila, porazdelitve tveganj in presežkov. Še več, partnersko kmetijstvo deluje sonaravno in družbeno kohezivno, saj je pozorno na reciklažo, rodovitnost tal, obnovljive vire energije ter pestrost sort ali pasem ter krepi vez med mestom in podeželjem in ohranja uravnoteženo družbo.

Več o partnerskem kmetijstvu, delovanju v Sloveniji in pridruženih kmetijah si lahko preberete na spodnji povezavi.

Vir: Partnerskokmetijstvo.si
http://partnerskokmetijstvo.si/

Kljub dejstvu, da je Slovenija, za Švedsko in Finsko, tretja najbolj gozdnata evropska država, smo po porabi lesa med zadnjimi v Evropi. Še več, gre za izredno kvaliteten in proizvodno sposoben gozd, ki pokriva kar 60 odstotkov Slovenije. Na letni ravni ostaja v gozdovih nad 4 milijone m3 neizkoriščenega lesa, kar pomeni da posekamo le 40 odstotkov letnega prirasta. Razveseljivo je dejstvo, da je po večini naše gospodarjenje z gozdom kvalitetno in trajnostno, vendar nam manjka tržno-ekonomska usmerjenost, ki bi prispevala tudi k razvoju podeželja in spodbujanju kmetijske dejavnosti. Trenuten izkoristek lesa namreč prinaša ogromne izgube lastnikom gozdov kot tudi lokalnim skupnostim in podjetjem.

Lesna biomasa obljublja nosi ogromen ekološki in razvojni potencial, saj je za predelavo lesa potrebno zelo malo energije. Lasnikom gozdov, v Sloveniji je namreč kar 74 odstotkov lesa v zasebni lasti, se je letos odprla nova možnost povečanja konkurenčnosti svojega gozda. Gre za program certificiranja gozdov (PEFC). PEFC je mednarodna neprofitna, nevladna organizacija, ki si prizadeva za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Zaradi višanja okoljske zavesti in pred časom sprejete uredbe o zelenem javnem naročanju je smiselno pričakovati, da bo v prihodnosti potreba po dokazovanju izvora lesa iz trajnostno gospodarjenih gozdov še večja.

Vir: Ekologičen.si
http://www.ekologicen.si/article/559/Gozd_in_potencial_za_gospodarski_razvoj

Letos je junijsko deževje poleg osvežitve prineslo tudi porast števila komarjev, ki ne napadajo več samo ponoči, temveč so nekatere vrste - gre za tigraste komarje - aktivne tudi podnevi.

Piknik v parku se iz prijetnega druženja lahko hitro spremeni v željo po pobegu v zavetje štirih sten in nabavo najrazličnejših preparatov za preganjanje mrčesa. Kljub zaščiti pred mrčesom in izognitvi nadležne srbečice, pa komercialni preparati pogosto vsebujejo DEET (dietiltoluamid), ki deluje kot nevrotoksin, zato je pred uporabo tovrstnih sredstev smiselno poiskati naravne alternative. Poleg oblačil svetlih barv z dolgimi rokavi in hlačnicami, naravno zaščito nudi mazanje z jabolčnim ali vinskim kisom, v katerega lahko namočimo domača zelišča.

Nosu prijetnejše vonjave pa ponujajo določena eterična olja, ki, kot pravi Nina Medved, učinkovito delujejo kot repelenti, zaradi hitrega izhlapevanja pa je potrebno olja nanesti večkrat. Med najuspešnejše sodijo limonska trava (potrebno ga je razredčiti) in citronela, medtem ko je najvarnejše in koži najprijaznejše eterično olje sivke.

Na ta način se bomo na naravi (in koži) prijazen način izognili nadležnemu mrčesu.

Vir:
• http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/odstranite-vodo
• http://www.svet-je-lep.com/narava-ekologija/prezenimo-mrces-z-naravnimi-repelenti/

Julijsko srečanje Ekološke civilne iniciative (EkoCi) - Eko fejst, ki enkrat mesečno ponudi izbor predavanj in delavnic z ekološko tematiko z namenom izmenjave znanj, izkušenj in dobrin strokovnjakov in vseh okoljsko ozaveščenih posameznikov, bo v petek, 13. julija, na že znani lokaciji »STARA ŠOLA« v Žalcu.

Tokratni program v oranžni dvorani se osredotoča na samooskrbo, ekološko vrtnarjenje, urbano permakulturo, energetsko neodvisnost in zdravje malih živali. Med drugimi bodo svoja znanja brezplačno delili dr. Gojko Stanič (Samooskrbni vrt na strehi), Darja Žnidaršič (Metoda tellington), psihoterapevtki Ljudmila Srebot Brezigar in Damijana Voglar (Kreativni mediji v psihoterapiji), medtem ko boste za delavnico iz ekološkega vrtnarjenja (Fanči Perdih), predstavitev sistemov energetske samooskrbe, samodelujoče vodne črpalke in ovna (Marjan Kozjek), predavanja o samooskrbi in medsosedski pomoči (Dejan Unger) in predstavitev energijskega potenciala posameznih dreves (Tjaša Cepuš), prispevali 5 evrov. Ob robu festivala bo potekala že tradicionalna petkova izmenjava ekoloških in sonaravno pridelanih dobrin, sadik, semen in znanja (Oskrbovalnica).

Več na www.ekoci.si