Planet Zemlja

Slovensko mednarodno združenje žensk SILA letos 1. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prireja že 19. bazar, na katerem bodo zbirali sredstva za dobrodelne namene.

Bazar, na katerem se prodaja tipične izdelke iz 38 držav, ki imajo diplomatska ali konzularna predstavništva v Sloveniji, bo letos osvežen z novostjo. Poleg tega, da bo letos sodelovalo tudi nekaj držav, ki nimajo sedeža v Sloveniji, bodo soproge veleposlanikov dodale ekološko noto in podarile svoja stara, a še vedno odlično ohranjena, oblačila za prodajo na dogodku.

Foto: slika je simbolična

»Idejo in pobudo za plemenito dejanje je dala soproga madžarskega veleposlanika, ki je tudi tajnica SILA združenja, gospa Dorottya Veress,« nam je povedala Doroteja Omahen, ki v združenju skrbi za odnose z javnostmi. Poleg vsakodnevnih oblačil pa bodo na voljo tudi poročne obleke, ki jih je podarila Dunja Bohorič, nekdanja lastnica poročnega salona.

Cene ponujenih artiklov na bazarju ne bodo visoke, saj dobiček nikakor nikdar ni bil razlog prirejanja tovrstnega dogodka. »Gre za dobrodelno prireditev, ko ne le kupiš določen proizvod, temveč s tem tudi nekomu nekaj podariš,« je povedala predsednica združenja SILA, Aleid Douma.

Na letošnjem bazarju bo na voljo tudi nova kuharska knjiga: SILA okusi Indije, poskrbljeno bo za srečelov, postavljena bo stojnica za umetnike, na razpolago pa bo tudi varstvo otrok in še marsikaj drugega.

Izkupiček 19. SILA bazarja bo namenjen Centru za korekcijo sluha, Društvu za cerebralno paralizo, društvu Barka, Fridolin, Centru za enake možnosti mladih, Centru Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, VDC Maribor, idr.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

V razpravi Evropskega parlamenta o resoluciji za konferenco o podnebnih spremembah COP18 je slovenska poslanka dr. Romana Jordan prisotne pozvala:

»Kriza ne sme biti izgovor za zanemarjanje podnebnih sprememb. Podnebne spremembe so globalni problem, ki terjajo ubrano mednarodno ukrepanje. Menim pa, da so odzivi po enostranskem zvišanju ambicij v naši resoluciji odveč.«

Izrazila je tudi svoje zavedanje, da odločevalcem na evropski ravni marsikdo lahko očita, zakaj sploh ta konferenca, ko pa rezultati niso vidni. »Poslanci evropskega parlamenta moramo biti na Konferenci o podnebnih spremembah v Dohi zelo odločni, da morajo biti države bolj ambiciozne in da morajo ukrepati takoj. Obupati ne smemo, vseeno še ni prepozno, morali pa bomo biti bolj ambiciozni,« je dejala.

Čeprav so poročila črna, je napredek, ki se je vendarle zgodil v petih letih od Balija do danes, presenetljiv. Do sedaj je bilo na globalni ravni dogovorjeno že, da globalni dvig temperature ne sme preseči 2 °C; oblikovana je bila globalna omejitev izpustov; ustanovljena sta bila Zeleni podnebni sklad in instrument za prenos tehnologij; vzporedno pa je bilo sprejetih še mnogo drugih načelnih političnih dogovorov, kjer se delo nadaljuje z definiranjem podrobnosti.

Več o razpravi si lahko preberete tukaj.

Vir: http://www.rjordancizelj.si/

Evropska komisija v včeraj objavljenem svežnju odločitev o kršitvah poziva Slovenijo, naj določi več območij za omrežje Natura 2000 - evropsko omrežje zavarovanih naravnih območij. V skladu z direktivo o pticah morajo države članice določiti najprimernejša ozemlja kot posebna območja varstva za ohranjanje vrst ptic.

Slovenija je določila 27 posebnih območij varstva, vendar sta njihovo število in velikost nezadostna v primerjavi s seznamom pomembnih območij za ptice, ki ga Komisija uporablja za presojo, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti. Čeprav ima Slovenija med državami članicami največji delež ozemelj, določenih za omrežje Natura 2000, mora za izpolnjevanje zahtev direktive o pticah določiti še osem dodatnih območij, štirinajst območij pa povečati.

Vir: PEK

Foto: Dr Joseph Valks/FreeDigitalPhotos.net

Po letu in pol delovanja ima sistem Bicikelj 40.000 uporabnikov, ki so v tem obdobju opravili več kot milijon voženj.

V povprečju je tako vsako od 300 koles v sistemu izposojeno vsaj 6-krat na dan. To pomeni, da je vsako od koles na vožnji po dobri dve uri na dan, saj izposoja v povprečju traja dobrih 22 minut.

Kot je pokazala raziskava, v kateri je letošnjega oktobra sodelovalo 311 prebivalcev Ljubljane in njene okolice, Bicikelj ocenjujejo kot zelo koristen in pozitiven projekt.

Praktično vsi, ki so sodelovali v raziskavi, so za Bicikelj vsaj že slišali ali pa ga dobro poznajo, med njimi pa jih je petina kolesa že uporabila.

Več o raziskavi si lahko preberete tukaj.

Vir: Ljubljana.si

Foto: Marcus/FreeDigitalPhotos.net

V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki bo potekal vse do 25. novembra,  bodo države članice EU izpostavljale načela nove okvirne evropske Direktive o odpadkih, v kateri sta bistvena poudarka na preprečevanju nastajanja odpadkov ter razumevanju odpadka kot surovine, ki jo je mogoče ponovno uporabiti.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov je pomemben predvsem v smislu ozaveščanja vsakega posameznika - prebivalca EU, da lahko v vsakdanjem življenju zmanjša količino odpadkov s preprostimi ukrepi. To je mogoče narediti že tako, da ne nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ki imajo kratko življenjsko dobo, da dobro premislimo o zamenjavi (električnih) aparatov in da jih ne menjamo zgolj zato, ker bi imeli radi druge, in podobno. Še posebno pozornost pa EU namenja problematiki zavržene hrane, ki v okviru biološko razgradljivih odpadkov predstavlja relativno pomemben delež.

Največji delež odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva, kar pa lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo (npr. tako, da nakupujemo »po pameti«, hrano pravilno shranjujemo, preverimo roke uporabnosti, kuhamo ustrezne količine hrane, idr.).

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Foto: Grant Cochrane/FreeDigitalPhotos.net

V petek, ko je potekala akcija Tradicionalni slovenski zajtrk, so imeli učenci 8. razreda OŠ Simona Jenka Smlednik ta dan naravoslovni dan.

24 učencev je takoj po šolskem zajtrku odšlo na kmetijo “Pri Bergantu” v Smlednik. Tam jih je sprejel gospodar Tone. »Pokazal nam je različne vrste mok za peko kruha, opisal sestavine in razmerja sestavin za mesenje pravega domačega kruha. Kot zanimivost nam je povedal, da se udeležuje tekmovanj v peki kruha,« je v dopisu zapisala učiteljica Stanka Grah. Pokazal jim je tudi priznanje, ko se je uvrstil na najvišja mesta in ob tem poudaril, da je »ves čas treba nabirati nova znanja in informacije«.

Učenci so nato z ” butarami” zakurili krušno peč. »Zamesile smo kruh, počakali, da je vzhajal, nato pa oblikovali vsak svoj hlebček. Še enkrat smo ga pregnetli in dali vzhajati,« je zapisala učiteljica.
Iz vroče peči je gospodar pospravil pepel in vanjo naložil hlebe kruha. Po približno eni uri je bil kruh pečen. »Počakali smo, da so se hlebci ohladili, nato smo jih dali v papirnate vrečke in jih odnesli domov. Ob prihodu nazaj v šolo smo en hleb kruha razrezali in ponudili delavcem šole. Spekli smo zelo okusen kruh,« je še povzela učiteljica Stanka Grah.