Planet Zemlja

Nizozemci nameravajo v naslednjih nekaj letih v široke kolesarske steze vložiti približno 100 milijonov evrov. To bo po gradnji na leto poplačano z vsaj 144 milijoni evrov zaradi prihrankov potovalnih časov, boljšega zdravja in okoljskih koristi.

Svetovalci družbe Goudappel Coffeng so preučili dva scenarija; prvi je vključeval gradnjo 675 kilometrov kolesarskih avtocest, drugi pa tudi to, da bo leta 2020 polovica kolesarjev uporabljala električna kolesa. Po prvem bi se število potovanj z avtomobilom zmanjšalo za 0,7 %, po drugem pa za 1,6 %.

Število potovanj z javnim prometom bi padlo še bolj, za 0,9 in 2,7 odstotka. Vse na račun povečanja voženj s kolesom za 1,3 in 3,3 odstotka. V vsej državi bi boljša kolesarska infrastruktura zmanjšala čas avtomobilskih voženj za 3.8 milijona ur.

Z elektrifikacijo kolesarstva pa bi se z avtomobili vozili 9,4 milijona ur manj. Ura vožnje z avtomobilom po študiji stane 10 evrov.

Zgolj boljša kolesarska infrastruktura na leto torej prinese 38 milijonov evrov prihranka, elektrifikacija pa 94 milijonov evrov. Kolesarstvo bi imelo vpliv na boljše zdravje, kar so ocenili na 250 milijonov evrov, in na zmanjšanja emisij, ki bi stale 8 milijonov evrov. Skupaj bi to zneslo najmanj 144, največ pa 358 milijonov evrov na leto.

Vir: delo.si

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi, takoj za boleznimi srca in rakom, in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih. Vsako leto zaradi nje umre najmanj 1,4 milijona ljudi.

V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap približno štiri tisoč ljudi, poleg tega bolezen prizadene vse več ljudi.

Študija, ki je zajemala okoli 7.000 francoskih prostovoljcev, pa je pokazala, da je olivno olje precej učinkovito pri preprečevanju možganske kapi pri ljudeh starih nad 65 let.

Rezultati raziskav so jasno pokazali, da imajo ljudje, ki pri hrani uporabljajo dosti olivnega olja, precej manj možnosti, da bodo utrpeli možgansko kap, kot pa ljudje, ki olivnega olja nikoli ne uporabljajo, zato je znanstvena skupina prepričana, da je ljudem potrebno podati nove nasvete v zvezi z uživanjem hrane in uporabe olivnega olja.

Vodja skupine dr. Cecilia Samieri iz francoske Univerze Bordeaux je povedala, da je možganska kap pri starejših ljudeh zelo pogost pojav, a je nevarnost mogoče na zelo preprost način precej zmanjšati.

Naše društvo je pričelo z natečajem Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. V želji, da bi se nanj prijavilo še več zavodov, saj želimo s projektom doseči, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave postal način življenja, bomo letos natečaj razširili tudi na srednje šole.

K sodelovanju smo tudi letos povabili priznane slovenske strokovnjake in Ministrstva ter ustanove, ki lahko največ pripomorejo na področju varovanja okolja in vzgoje za odgovornejši odnos do kvalitete bivanja prihodnjih generacij. Množica podpornikov se pridno širi in poleg Agencije RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za šolstvo in šport in Službe Vlade za podnebne spremembe, Urada za kemikalije, se nam je letos pridružila tudi Kajakaške Zveze Slovenije, Zavod Etno Eko in Ventovarna

V tednu glasbe smo za okolju prijazni prevoz poskrbeli kar dvakrat, saj je glasbeni vlak v torek odpeljal na Praznik glasbe, včeraj pa na dvodnevni festival GorA RockA, kjer nas bodo zabavali Big Foot Mama, Tabu, Elvis Jackson, Nude, Shyam, Adam in drugi.Na včerajšnjem glasbenem vlaku so v dveinpolurni vožnji iz Ljubljane v Most na Soči melodije v akustični preobleki preigravali skupina Avven (www.avven.com). Ko so zaigrali instrumenti in se je zaslišal glas zasedbe Avven, se je vzdušje na vlaku povzpelo tudi do vzklikov dobre volje. Zasedba Avven je obenem poskrbela za nasmeške potnikov tudi s podeljenimi praktičnimi nagradami.

V okviru akcije Moč voda, s katero smo pričeli ob svetovnem dnevu voda in obiskali pet slovenskih regij, obenem pa tablice podelili preko 70 slovenskim občinam, smo danes še pred začetkom poletja zaokrožili prvi sklop postavljanja opozorilnih tablic. Pot nas je vodila v Štajersko-Savinjsko regijo v Laško, eno izmed poplavno najbolj ogroženih mest v državi, kjer smo tablico namestili na pročelju Kulturnega doma Laško, ko je med poplavami leta 1990 voda segala slabih sedem metrov visoko.

Župan občine Laško Franc Zdolšek je ob namestitvi opozorilne tablice izrazil željo po ureditvi vodostaja reke Savinje, obenem pa poudaril skrb občine za varnost meščanov. Ob tej priložnosti je pohvalil akcijo Moč voda in hkrati povedal: »Ob vremenskih neurjih je življenje meščanov v mestnem jedru ogroženo, saj reka Savinja predstavlja nevarnost zalitja mestnega jedra.«

Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, je s kratkim filmom o poplavah v Sloveniji vidno predočil problem obilice vode med poplavami, ob tem pa dejal: »Kot kaže, bodo v bodoče ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti. Ob septembrskih poplavah so se pojavljali vsi štirje tipi poplav, ki jih pozna stroka - mestne, hudourniške, kraške in dolinske. Poplave povzročijo med 20 % in 40 % celotne škode, ki jo pripisujemo naravnim nesrečam, zato je osveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno. Akcija se končuje in z njo bomo nadaljujevali po opravljenem popisu postavitve opozorilnih tablic v občinah, s katerimi širimo in ohranjamo zavedanje ob moči voda.«

Vesna Metelko Skutnik, Vodja sektorja za porečje reke Save, je podala podatke o višini sredstev, ki so namenjena za sanacijo in povedala, da »je občina Laško ena izmed tistih, ki bo vedno poplavno ogrožena, zato je zavedanje poplavne nevarnosti tu še tako pomembno.«

Tanja Podgoršek, vodja oddelka območje Savinje, je ob tem še dodala, da se sanacijska dela poplav iz leta 2007 in 2010 že izvajajo, tretjina pa jih je že izpolnjenih.

Medpodjetniški izobraževalni center je prejšnji teden odprl vrata Razvojno-didaktičnega energetskega poligona MIC Velenje. Gre za enega tehnološko najnaprednejših energetskih poligonov za vsa področja obnovljivih virov energije v Evropi.

Razvojno-didaktični energetski poligon predstavlja osnovno in specialistično funkcionalno izobraževalno okolje za poklice s področje energetike in trajnostnega razvoja. Povezuje delo v laboratoriju in delo na terenu, ima najsodobnejšo didaktično opremo, s pomočjo katere bodo usposabljali kadre, da bodo znali upravljati tehnologije na vseh področjih obnovljivih virov energije.

Sestavljen je iz petih segmentov: zunanjih energetskih naprav, sistema soproizvodnje energije (kogeneracije), pasivne hiše, laboratorija in sistema energetskega monitoringa. Posamezni segmenti tvorijo kompleksno, a zaključeno vsebino funkcionalne, didaktične in razvojno-raziskovalne dejavnosti s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Tehnološko sodobno opremljen energetski poligon temelji na svoji funkcionalnosti, upošteva in hkrati sam postavlja najnovejše razvojne trende. Ponuja številne možnosti za povečanje energetske učinkovitosti in omogoča usposabljanja za različna področja obnovljivih virov energije. Poligon predstavlja rezultat trdega dela in večletnega načrtnega razvoja različnih skupin in strokovnjakov Šolskega centra, ki so na svojih področjih razvijali posamezne segmente poligona.

Vir: www.energetski-poligon.si.