Planet Zemlja

S pomivalnim strojem porabimo manj vode kot pri ročnem pranju posode, zato je njegova uporaba, v kolikor je pravilna, bolj ekološka kot ročno pomivanje posode.

Pomivalni stroj pred pranjem vedno do konca napolnimo. Izberemo napravo, ki je primerna za velikost našega gospodinjstva - z na pol polnim pomivalnim strojem izgubljamo energijo po nepotrebnem. Po končanem programu pranja počakamo, da se posoda posuši v vroči notranjosti stroja.

Z izbiro kakovostnega pralnega sredstva pomivalni stroj posodo opere že s krajšim programom in pri nižji temperaturi. Če je le mogoče, uporabljamo varčne programe in stroj vklapljamo v času cenejše električne energije.
Izogibamo se predpranju s toplo tekočo vodo; v večini primerov ročno splakovanje posode ni potrebno. Za manj umazano posodo uporabimo varčevalni program z nižjo temperaturo vode.

Če imamo možnost, pomivalni stroj priključimo na solarni sistem ali pa uporabimo krmilno napravo za mešanje vnosa vode.

Vir: http://www.uresnicujmo.si/nasveti/pomivalni_stroj

Za ogrevanje naših gospodinjstev s pomočjo zemeljskega plina ali kurilnega olja, porabimo veliko energije in denarja, poleg tega se pri ogrevanju v okolje sproščajo plini, ki mu škodujejo. Sončna svetloba je ena izmed virov energije, ki jo lahko koristimo tudi za ogrevanje naših stanovanj oziroma hiš. In čeprav prihaja zdaj obdobje z manj sonca, je morda prav ta čas najprimernejši za razmislek in pripravo na to.

Pri nameščanju solarnega sistema je potrebno upoštevati nekaj dejavnikov, ki vplivajo na kakovost izkoriščanja sončne energije.

Prvi dejavnik je izbira najustreznejšega mesta za sistem. Najpogosteje uporabljeno mesto so strehe hiš, saj je njihov naklon najbolj ustrezen, da bo izkoristek energije maksimalen. Ključno je, da kolektorje obrnemo proti jugu, saj je ta del najbolj izpostavljen soncu. Možnost postavitve so tudi tla, vendar so ta področja pogosteje bolj osenčena, kar pa zmanjša izkoristek sistema.

Naslednji dejavnik je velikost sončnih kolektorjev, pri katerem se upošteva lego vašega objekta ter količino vode in energije, ki jo imate namen porabiti.

Zadnji pomemben dejavnik je naklon zbiralnikov, ki mora biti med 35 in 45 stopinjami.

V osnovi ločimo kolektorje na ploščate in vakuumske. Pri slednjih je izkoristek najoptimalnejši, saj delujejo tudi ob oblačnem vremenu in zimskem času. Ploščati kolektorji pa so preprostejši za montažo, vendar so primerni za energetsko manj zahtevna obdobja, kot sta pomlad in jesen.

Povzeto po: www.solarix.si

Okoljski strokovnjaki se vse bolj zavzemajo za zeleni način potovanja. Do sedaj so dobički od prodaje naftnih derivatov preglasili opozorila o velikem onesnaževanju, ki ga povzročajo avtomobili na cestah. Tudi običajne ljudi je težko prepričati, da je motor z notranjim izgorevanjem eden izmed glavnih onesnaževalcev okolja, saj je vožnja v avtomobilih preveč udobna, da bi se ji odrekli kar tako.

Vedar se zavest ljudi počasi spreminja, saj opozorila o onesnaženosti postajajo vse glasnejša. Evropska komisija je podala predlog, da se po letu 2012 ne bi smelo prodajati avtomobilov, ki bi v zrak spuščali več kot 120 gramov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer. Različni športni avtomobili, kot npr. Porche v zrak spuščajo povprečno 297 g/km, kar je veliko preveč.

Zadnjih nekaj let so bili hibridni avtomobili najboljša izbira za tiste, ki so želeli varovati okolje, vendar je velika slabost teh, da so dragi in tudi njihova končna hitrost ni enaka, kot pri navadnih avtomobilih.

Prvi elekrtični avtomobili so se pojavili v začetku 20 stol., vendar je bila njihova maksimalna hitrost 30 km/h, avto pa je brez polnjenja lahko opravil le kratko razdaljo.

Električni avtomobil za pogon uporablja elektromotor. Električna energija, ki se porablja, se večinoma shranuje v akumolatorskih baterijah. Današnja električna vozila so primerna predvsem za krajše razdalje, dolge do 200 kilometrov, kar naj bi bilo popolnoma dovolj, saj naj bi po izračunu strokovnjakov povprečna vožnja voznika znašala 30 kilometrov. Polnjenje avtomobila lahko poteka tudi preko običajnih električnih vtičnic ali na posebnih postajah. Nekaj jih je postavljenih tudi v Ljubljani. Izdelave električnih vozil se je lotilo več znanih firm, kot so Ford, BMW, Renault, Nissan, Suzuki, Opel, Toyota in druge. Nissanov električni avtomobil leaf je strokovnjake tako navdušil, da so mu podelili naziv evropski avto leta 2011. Največja pomanjkljivost električnih vozil je njihova cena. Vrednost takega avtomobila se giblje okoli 30.000 evrov. Vendar se bo to v prihodnosti spremenilo, saj se bodo zaloge nafte zmanjšale in bo tako posledično cena goriva dražja in se bo tako voznikom bolj splačalo vložiti denar v električno vozilo.

Vir: bodieko.si

Za razsvetljavo v nakupovalnem središču Westfield Stratford City Shopping Centre bodo po novem skrbeli kar obiskovalci. Po dveh letih testiranja in neštetih nagradah v Veliki Britaniji je podjetje Pavegen, zasluženo za izdelavo posebnih plošč, ki kinetično energijo pretvarjajo v energijo za razsvetljavo in podobne namene, dobilo prvo komercialno naročilo.

Za razsvetljavo centra bodo odslej poskrbeli obiskovalci centra, medtem ko bodo vstopali v center. Vsakič, ko nekdo stopi na Pavegenovo ploščo, se ta ugrezne za 5 mm, kar je dovolj, da se kinetična energija pretvori v električno. Ekološke Pavegen plošče so narejene iz nerjavečega jekla, recikliranih polimerov in nizkoogljičnega betona. Zgornja površina je izdelana iz rabljenih gum za tovornjake, zaradi katerih je zelo odporna in trajna.

Povzeto po: Energija doma
Foto: Pavegen.com

V društvu Planet Zemlja ponujamo znotraj natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec tudi projekt U4energy, katerega namen je spodbuditi energetsko učinkovito ravnanje med mladimi generacijami v Evropi.

V preteklem šolskem letu so bili zmagovalci projekta Gimnazija Jurija Vege Idrija, Srednja prometna šola MB in OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Ker bi v Sloveniji lahko v približno 1000 osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih z organizacijskimi ukrepi lahko privarčevali po oceni strokovnjakov vsako leto okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton, medtem ko bi na račun manjše porabe energije na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov, pomeni, da se za zidovi slovenskih šol skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko dosegli brez dodatnih vlaganj in na ta način prispevali svoj delež k manjši porabi energije in čistejšemu okolju.

Več o projektu U4energy si lahko preberete tukaj.

Društvo Planet Zemlja je danes ob 19. uri v Marmorni dvorani na Gospodarskem razstavišču razglasilo »Planetu Zemlja prijazne občine 2011«. Priznanja so iz rok ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana prejeli župani občin Razkrižje, Vojnik in mestne občine Murska Sobota.

Gre za natečaj, ki poteka že drugo leto zapored, letos pa smo k sodelovanju povabili tudi Agencijo RS za okolje in Zavod za gozdove Slovenije. S tem smo natečaju povečali razsežnost in dodali vrednost odgovorov.

Zmagovalnim občinam je skupno izvajanje naročil za javne objekte po načelu “zelenih naročil”, prav tako pa vse tri občine s simpatijami gledajo tudi na širitev gradnje javnih objektov iz lesa.

Občina Razkrižje (kategorija do 3000 prebivalcev) se je poleg navedenega izkazala še z ekološkim osveščanjem svojih občanov preko lokalne televizije in spleta, posebno pozorost pa namenja tudi skrbi za čistejše vode. Občina Vojnik (kategorija 3.000-10.000 prebivalcev), ki je laskavi naziv v svoji kategoriji prejela že lani, je poleg ostalih sprejetih ukrepov v letošnjem letu stopila korak naprej k prijaznješemu okolju z obnovitvijo občinske stavbe v energetsko varčno poslopje, medtem ko se MO Murska Sobota (kategorija nad 10.000 prebivalcev) lahko pohvali ne le z zasaditvijo in širjenjem zelenih površin, temveč tudi s spodbujanjem svojih občanov k peš hoji, kolesarjenju, uporabljanju javnega prevoza ter vsakoletno pripravo čistilne akcije »Naša občina - čista in urejena«.

Ker gre že za drugi natečaj, ki je bil za razliko od lanskega vsebinsko usmerjen na tri področja (odpadki, gozdovi, komuniciranje - lani le v slednjega), smo z odzivom več kot zadovoljni. Tudi letos smo namreč k sodelovanju povabili vse slovenske občine, odzvala se jih je slaba četrtina, a - presenetljivo - več kot lani.

Za razliko od lanskega odziva občin so se letos prvič odzvale tudi lokalne skupnosti primorske regije, nespremenjeno pa ostaja dejstvo, da se bolje in hitreje odzivajo manjše občine.

Občine, ki so tudi prišle v ožji izbor, so: kategorija do 3.000 prebivalcev občina Hodoš in Kostanjevica na Krki; od 3.000-10.000 prebivalcev občina Trzin in Kobarid; nad 10.000 prebivalcev občina Radovljica in  Sevnica.

Vsem iskreno čestitamo.

Foto: Jon Vesel