Planet Zemlja

Evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000 je od včeraj bogatejše za 739 novih območij v petnajstih državah članicah EU oz. za skoraj 27.000 km2.

Več kot polovica dodanih območij (kar zajema več kot 17.500 km2) so morska območja, zlasti v Franciji, na Danskem in v Španiji, kar bo povečalo zaščito številnih ogroženih morskih vrst. S širitvijo omrežja se bo povečala tudi zaščita številnih dragocenih kopenskih habitatov, od gorskih bukovih gozdov in z rožami bogatih travnikov na Češkem do prostranih jezer in mokrišč na Poljskem.

Omrežje Natura 2000 odslej zajema skoraj 18 % kopnega ter več kot 130.000 km2 morja v EU. Je v središču evropskega boja za ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti in varovanje storitev ekosistemov.

Vir: Evropska komisija

Odslužena božična drevesa so v zadnjih letih v Združenih državah Amerike začeli uporabljati v koristne namene. Strukturni vodni habitati za ribe so postali priljubljeni na mnogih področjih ameriških jezer.

Študije so pokazale, da ribe uporabljajo podvodne strukture za kritje, iskanje hrane in nenazadnje tudi za drstenje. Drevesa zagotavljajo izjemno naravno in kakovostno podvodno strukturo, njihova namestitev v ribnikih in jezerih pa je enostavna in traja vsaj nekaj let. Ko so drevesa potopljena, iz vej pričnejo rasti alge, ki pa izjemno privabljajo žuželke in ribe.

Z zagotavljajem boljšega življenjskega prostora za ribe drevesa ponujajo tudi večje možnosti kvalitetnega ribolova, zato je delo prostovoljcev, ki nameščajo drevesa na dno jezer še bolj motivirano, saj ob delu najdejo tudi primerna mesta za prijeten ribolov.

Vir: TreeHugger

Karavana varne kemije se bo v torek, 11. januarja, ob 13.30 ustavila v osnovni šoli Sostro v Ljubljani. Potekalo bo predavanje na temo kemikalij, ki nas dnevno obkrožajo. Dogodek, ki ga je zadnji teden v maju začrtalo društvo Planet Zemlja, bo zaokrožil po vrtcih in šolah ter zainteresiranih ustanovah Slovenije.

Tokratno predavanje smo poimenovali “Nas kozmetika samo polepša” ter “Kemijski koktail na krožniku”, predavanje pa bo vodila Tatjana Kruder, univerzitetna diplomirana živilska tehnologinja. Slušatelji bodo učenci 7., 8. in 9. razreda izbirnih predmetov Poskusi v kemiji, kjer jim bo posredovano znanje o vsakodnevnem »rokovanju« s kozmetiko in hrano.

Uporaba računalnika je v današnjem času postala nujno zlo. Potrebujemo ga tako za poslovne obveznosti kot tudi za šolske naloge in nenazadnje za zabavo. Če se vam njegovo ugašanje po vsaki uporabi ne zdi smotrno in ga puščate prižganega celo ponoči, naj vam za razvestlitev obzorja navedemo nekaj dejstev.

Povprečni osebni računalnik in zaslon letno potrošita za več kot 100€ električne energije, zato se nikar ne čudite nad visokim obračunom popisa električne energije. Prav tako so zaradi prižganega računalnika vaši prostori toplešji in je v njih več ionizirajočega sevanja.

Za varčnejšo uporabo računalnika med njegovim delovanjem si pri nastavitvah poglejte, kakšne možnosti za varčnejše delovanje so sploh na voljo. Morda bo šlo le za nastavitev vrtenja ventilatorjev na nižjo hitrost (vodeno glede na dejansko temperaturo), kar bo tudi utišalo računalnik, lahko pa da boste našli tam tudi nastavitve za procesor.

Poraba elektrike se pozna tudi v stanju mirovanja ali pripravljenosti, zato pomaga, če pri odhodu od računalnika za več kot 10 minut preprosto ugasnete monitor. Še boljša možnost je razdelilnik s stikalom. Ko ugasnemo računalnik s pritiskom na gumb razdelilnika, iz napajanja izklopimo vse nanj povezane (računalnik in naprave okoli njega) naprave, s čimer je njihova poraba nič.

Dodatne prihranke med delom dosežemo tudi z nastavljanjem svetlosti monitorja - svetlejši ko je, več energije porabi. V temnejši sobi je lahko tudi monitor manj svetel. Za prenosne računalnike pa velja: če jih ne potrebujete, izklopite brezžično omrežje wi-fi in bluetooth.

Vir: Moj Mikro

Podnebne spremembe so med največjimi izzivi, s katerimi se trenutno spopada svet, Evropska Unija in tudi Slovenija. Cilj znižanja izpustov toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 je postal zakonska zahteva Evropske Unije, soočeni pa smo tudi z zahtevami po povečanju snovne učinkovitosti ter s potrebo po preobrazbi v nizkoogljično družbo.

O teh in mnogih drugih izzivih za izvajanje podnebno-energetskih zavez so potekale razprave na petih podnebnih posvetih, ki so po Sloveniji potekali od maja 2010 v okviru projekta »Slovenija znižuje CO2«. Posveti so ena izmed akcij v okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Vlado RS pri komuniciranju evropskih vsebin.

Zaključni posvet na temo prehoda v nizkoogljično družbo bo potekal 10. januarja 2010 med 9. in 13. uro na Gospodarski zbornici Slovenije na Dimičevi 13 v Ljubljani.

Foto: SciNews Blog

Vir: Evropska komisija

»Bistvo je očim skrito,« je lisica poučila princa v priljubljeni knjigi Mali princ francoskega avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja. Če ste mislili, da so drevesa namenjena zgolj igranju skrivalnic, pasjemu dvigovanju tace med potrebo ali da so tam zato, ker pač so, ste se zmotili. V sebi skrivajo rešitev naše prihodnosti. Ne le, da nas napajajo z energijo in pomirjajo stresne misli, ampak s svojo rastjo pripomorejo k skrbi za okolje.

Drevesa čistijo zrak in zmanjšujejo segrevanje, absorbirajo onesnaževalce zraka, kot so ogljikov monoksid, žveplov dioksid in dušikov dioksid, ter jih odstranijo z nižanjem temperature in ohranjanjem trdnih delcev. Drevesa so prav tako učinkovite protihrupne ograje, saj hrup zadušijo skoraj tako dobro kot kamnite pregrade. Proizvajanje kisika je naslednji razlog za njihovo sajenje, v poletnem času pa se razveselimo vsake sence in prijetnega hladu v zavetju drevesa. Drevesa nas varujejo pred vetrom, zemljo pa pred njeno erozijo po nevihti. Pomembno nalogo opravljajo, ko ohranjajo deževnico ter zmanjšujejo odtok vode in sedimenta. Nenazadnje pa se vrednost našega doma lahko poveča kar do 15 odstotkov, če neposredno okolico krasijo ravno drevesa.

Vir: forestry.about.com