Planet Zemlja

Prednosti zelenih zgradb niso zgolj v stroških, ampak pomemben cilj dosegajo tudi na okoljevarstvenem področju in udobju uporabnikov.

Izkušnje v tujini kažejo, da imajo zelene zgradbe tudi do 60 odstotkov manjše stroške vzdrževanja in rabe vse energije v primerjavi z običajnimi objekti, medtem ko stroški izvedbe ne presegajo 3-10 odstotkov višje cene od klasične gradnje.

Projektantske rešitve arhitekture, konstrukcije, prezračevanja, ogrevanja, osvetljenosti morajo biti medsebojno usklajene, saj lahko le na ta način pričakujemo sinergijske učinke različnih sistemov in skladno delovanje celote.

Dobre priložnosti za izboljšave in optimizacijo stavb so na začetku načrtovanja, v kasnejših fazah pa se zmanjšujejo. Zato moramo že v začetku poiskati najboljše rešitve, ki vključujejo znanje in izkušnje vseh sodelujočih v projektu, saj bodo le tako načrtovani objekti dosegli zastavljene okoljevarstvene in finančne cilje zelene gradnje.

Vir: katalog Zelena gradnja

Francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli je sicer diplomantka Inštituta za politične vede v Strasbourgu, ki ima večletne izkušnje v diplomaciji, a pri svojem delu posebno pozornost posveča tudi okoljevarstvenim vprašanjem.

V pogovoru nam je povedala: »Če želimo ljudi prepričati v reševanje našega planeta, morajo to razumeti kot prioriteto in primaren pogoj za našo prihodnost. Res je, treba je začeti že pri najmlajših v vrtcu, a vendar gre za vseživljenjski proces, ki zajema slehernega posameznika in njegove odločitve.«

Po njenih besedah se ljudje in politiki danes zavedajo pomena varstva okolja in zato je vse, kar še potrebujemo, le politična volja.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Foto: Francosko veleposlaništvo

Nizozemci nameravajo v naslednjih nekaj letih v široke kolesarske steze vložiti približno 100 milijonov evrov. To bo po gradnji na leto poplačano z vsaj 144 milijoni evrov zaradi prihrankov potovalnih časov, boljšega zdravja in okoljskih koristi.

Svetovalci družbe Goudappel Coffeng so preučili dva scenarija; prvi je vključeval gradnjo 675 kilometrov kolesarskih avtocest, drugi pa tudi to, da bo leta 2020 polovica kolesarjev uporabljala električna kolesa. Po prvem bi se število potovanj z avtomobilom zmanjšalo za 0,7 %, po drugem pa za 1,6 %.

Število potovanj z javnim prometom bi padlo še bolj, za 0,9 in 2,7 odstotka. Vse na račun povečanja voženj s kolesom za 1,3 in 3,3 odstotka. V vsej državi bi boljša kolesarska infrastruktura zmanjšala čas avtomobilskih voženj za 3.8 milijona ur.

Z elektrifikacijo kolesarstva pa bi se z avtomobili vozili 9,4 milijona ur manj. Ura vožnje z avtomobilom po študiji stane 10 evrov.

Zgolj boljša kolesarska infrastruktura na leto torej prinese 38 milijonov evrov prihranka, elektrifikacija pa 94 milijonov evrov. Kolesarstvo bi imelo vpliv na boljše zdravje, kar so ocenili na 250 milijonov evrov, in na zmanjšanja emisij, ki bi stale 8 milijonov evrov. Skupaj bi to zneslo najmanj 144, največ pa 358 milijonov evrov na leto.

Vir: delo.si

Pločevinke so lansko leto praznovale 200 letnico svojega obstoja, saj je uradno prvo pločevinasto konzervo leta 1810 izumil Anglež Peter Durand. Le leto pred tem je francoski slaščičar Nicolas Appert prvi predstavil metodo konzerviranja hrane tako, da jo je zaprl v stekleni kozarec in jo segreval. Zakaj je tako konzervirana hrana ostala sveža, ni znal pojasniti. Vseeno pa se je razveselil nagrade v vrednosti 12.000 frankov. Francoski cesar Napoleon je že leta 1795 razpisal nagrado za tistega, ki mu bo uspelo podaljšati rok trajanja živil, saj bi s tem precej olajšal del logističnih težav vojske pri njegovih osvajalskih pohodih. Tako Appert kot Durand sta s svojo verzijo konzervirane hrane oskrbovala vojsko in mornarico.

Hrana v pločevinastih konzervah je postala popularna šele v prelomu 19. stoletja, ko se je izboljšala metoda konzerviranja, ki je bila pred tem dolgotrajen postopek. Za proizvodnjo ene konzerve so v začetku potrebovali kar 60 ur, potem pa se je proizvodni proces zmanjšal za desetkrat. Druga težava je bilo odpiranje konzerv, saj se še ni pojavil izumitelj odpirača za konzerve. Uporabnikom konzervirane hrane so tedaj svetovali naj za odpiranje uporabljajo kladivo in dleto.

Kdo je prvi izumil praktičen odpirač za konzerve je še danes sporno, saj si izum lastita Anglež Robert Yeates, ki naj bi ga izumil 1855 in Američan Ezra Warnet, ki je svoj izum predstavil tri leta kasneje. Ne glede na to, kdo je izumitelj odpirača za konzerve, le ta v začetku ni bil kakšna revolucionarna ideja. Odpirači za konzerve so postali popularni šele desetletje kasneje, ko so jih brezplačno začeli prilagati h konzervam. Priljubljeni odpirači s kolescem kakršne poznamo danes, so luč sveta ugledali 1925.

Prvo pivo v pločevinki se je na trgovskih policah pojavilo 1935. Toda pivci so prve pločevinke s pijačo z lažjim načinom odpiranja s potegom dobili šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pijača v pločevinkah je nato doživela pravi razcvet. Od leta 1972 pa do danes so za izdelavo aluminijastih pločevink porabili kar 64 milijonov ton aluminija. V reciklažo danes pride približno četrtina vseh proizvedenih pločevink, tako da se jih po svetu vsako uro reciklira kar 9 milijonov.

Reciklaža pločevink je zelo pomembna iz okoljskega stališča. Nenazadnje potrebujejo kar 200 let za razgradnjo, če jih zakopljemo v zemljo. Z reciklažo pa se privarčuje kar 95 odstotkov energije, ki je sicer potrebna za proizvodnjo aluminija iz boksitne rude. Reciklirane pločevinke se z novo vsebino vrnejo na trgovske police že v dveh mesecih.

Projekt Moč voda, ki ga Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pripravlja v sodelovanju z našim društvom, gre naprej svojo pot po Sloveniji. ARSO nadaljevanje projekta tokrat organizira v sodelovanju z Občino Miren-Kostanjevica. Pot zato v sredo, 22. junija, vodi v Miren, kjer bodo ob predstavitvi projekta tudi priložnost za namestitev prve opozorilne table na Primorskem. Simbolno jo bodo postavili ob mostu, katerega okolico je v septembrskih poplavah leta 2010 voda popolnoma preplavila in je bil dostop do njega onemogočen.

Udeležence bo sicer uvodoma pozdravil župan Občine Miren-Kostanjevica Zlatko-Martin Marušič, nato pa bo sledila predstavitev vodje oddelka za hidrološke prognoze na ARSO Janeza Polajnarja o problematiki hidroloških ekstremov ter silovitosti poplav.

Moč voda je projekt, ki se je ob svetovnem dnevu voda začel v Osrednjeslovenski regiji, nadaljeval na Dolenjskem in Gorenjskem, sedaj pa nas bo pot pripeljala na Primorsko. Namen projekta je povečanje osveščenosti o možnosti nastanka poplav, sobivanju z njimi in s tem povečanje samozaščite prebivalcev.

Sestavni del akcije je sicer tudi nameščanje opozorilnih tablic z oznako najvišje izmerjene gladine vode ob poplavah, ki smo jih pred leti nameščali na hidrološke postaje, sedaj pa želimo k sodelovanju pozvati tudi lokalne skupnosti. Z namestitvijo opozorilnih tabel na javne objekte bo opozorilni namen tako hitreje dosegel širši krog prebivalcev poplavno ogroženih območij.

Udeleženci akcije Zemljo so nam posodili otroci so v petek obiskali Kropo - zibelko železarstva in tako na prijeten način sklenili projekt, ki sta ga Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije letos organizirala že šesto leto zapored.

V Kropi, rojstnem kraju evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, jih je pozdravil gostitelj, radovljiški župan Ciril Globočnik. Skupaj so si ogledali številne zanimivosti kraja, pot pa jih je izpred Železarskega muzeja v Kropi nato vodila še v Linhartovo mesto, ki ga poznamo tudi kot »Pristno sladka Radol’ca.«

V Radovljici so si šolarji ogledali Čebelarski muzej, ki je v času resne ogroženosti najpomembnejših opraševalk še kako zanimiv in pomemben, ter se posladkali s čokoladami Gorenjke. Edina tovarna čokolade v Sloveniji je hkrati tudi edini ponudnik na slovenskih tleh, ki čokolado po lastni recepturi izdeluje od surovin do končnega izdelka.
Akcija, ki se je uradno zaključila na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila 2011, s prireditvijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se jeseni nadaljuje. Mentorji in njihovi učenci bodo že sedmič dobili priložnost narediti nekaj dobrega za planet Zemlja v akciji, ki iz leta v leto pridobiva na zanimanju in sodelovanju.