Planet Zemlja

Marjeto Keršič Svetel, veliko ljubilteljico gora in zagovornico ohranajanja narave, smo povprašali, kaj želi sporočiti slehernemu izmed nas.
»Planet, na katerem živimo, je čudovit. Odgovorni smo zanj. Vsi, vsak posebej. Tako, kot smo odgovorni za svoje življenje, za odnos s svojim partnerjem, za svoje bližnje. Vse je povezano med seboj. Nihče ni izoliran od globalne usode planeta. Samo od nas je odvisno, kakšna bo prihodnost. Ne od politikov – od nas! Če bi se vsi začeli obnašati drugače, bi morali politiki slediti – saj jim drugega ne bi preostalo.

Vprašajte se, kaj vam v življenju v resnici veliko pomeni – in potem to negujte, ohranjanje in branite, dokler morete. Če boste iskreni do sebe, boste spoznali, da na vašem seznamu res pomembnih stvari sploh ne bo drag avto, novi čevlji ali pa velika hiša… ampak čisto druge zadeve. Tiste, za katere se je res vredno truditi do zadnjega diha!«

Konec novembra je komisija Heliosovega sklada, sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Ministrstva za okolje in prostor ter hidrogeologa, pregledala 11 prijavljenih zasnov vodnih učnih poti za leti 2009 in 2010. Izbranih je bilo osem šol v občinah Rogašovci, Slovenske Konjice, Podlehnik, Žužemberk, Kozje, Sevnica, Radenci in Gornja Radgona, ki bodo za svoje naloge prejele, vsaka po 1.050 evrov denarne nagrade oz. skupaj 8.400 evrov.

V 12 letih delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bilo ob 68. obnovljenih vodnjakih v 59. občinah, skupaj izdelanih še 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Številne od teh so zaživele tudi v naravi. Vodne učne poti so dodana vrednost obnovljenih vodnjakov, saj jih lokalna skupnost z umestitvijo v prostor oživi, učencem in prebivalcem pa širi okoljsko zavest in odgovorno ravnanje do lastnega okolja. Helios in okoljsko ministrstvo bosta v januarju 2011 v Lipici pripravila srečanje nagrajenih osmih šol, kjer bodo projektne skupine predstavile svoje naloge, ter si ob druženju ogledali še Kobilarno Lipica.
Vsebinsko pestro bero prijavljenih raziskovalnih nalog zasnov vodnih učnih poti so osnovnošolci in letos prvič tudi srednješolci pripravljali skupaj s svojimi mentorji na terenu, kjer so raziskovali in povezovali v smiselno celoto razne oblike vodnih virov, potoke, mokrišča, drevesa in gozdne poti, cerkve in kapelice, zgodovinska obeležja in druge lokalne znamenitosti. Priprava vsebinskih podlag je osnova za kasnejšo izvedbo in dodelavo teh učnih poti. Vodne učne poti z namenom oživljanja vodnega vira so namenjene učencem kot učilnica v naravi za spoznavanje delovanja naravnih ekosistemov ali pa zadnje čase obiskovalcem kot zanimive izletniške točke v turističnem razvoju manjših krajev. Šele z dejansko ureditvijo vodnih in/ali gozdnih učnih poti opremljenih s informacijskimi tablami in kažipoti prebivalci dejansko spoznajo in ozavestijo svoje lokalno bogastvo vredno ogleda in širše pozornosti. Dober primer oživitve je Haloški vodnjak na Gorci v občini Podlehnik, ki povezuje etnološki muzej na prostem, gozdno učno pot in po 30 letih obnovljen vodni vir v globeli, katerega si ogledujejo številni obiskovalci Haloz.
Dogodki in prireditve v zvezi z učnimi potmi pripomorejo k bolj odgovornemu odnosu do narave in bližnjega okolja, kar je še posebej opazno v manjših krajih, kjer želijo ljudje imeti urejen svoj kraj. Projektne naloge priprav zasnov vodnih učnih poti so nastale kot razširitev projekta oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov, v katerem občine s pomočjo krajevnih skupnosti ali raznih društev obnovijo izbrani vodni vir. Sodelovanje šol v projektu je tudi eno izmed prednosti pri izboru prijavljene občine. Znotraj Heliosovega sklada poteka izbor vodnih učnih poti od leta 2004. Vsako leto izberejo in nagradijo 4 šole. Do sedaj je bilo nagrajenih že 20 šol v skupni vrednosti 21.000 evrov.
Za leto 2009 so bile izbrane šole z nalogami : OŠ Sveti Jurij v občini Rogašovci za Vodna učna pot Ledava, OŠ Pod Goro v občini Slovenske Konjice za Vodno učno pot v Subregiji Dravinjsko, OŠ Martin Kores v občini Podlehnik za Vodno učno pot - Napeljimo vodo na turistični mlin in OŠ Žužemberk, podružnica Ajdovec za Vodno učno pot Oskrba z vodo na Ajdovški planoti. Za leto 2010 so izbrane šole: OŠ Lesično v občini Kozje za Vodna učna pot Lesično, OŠ Krmelj v občini Sevnica za Vodno učno pot Krmelj, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci za Vodna učna pot k Stüdenici in OŠ Gornja Radgona za Vodno učno pot med vrelci življenja v Ščavniški dolini.
Projekti Heliosovega sklada se bodo nadaljevali spomladi 2011, saj na odprtje čakajo še štirje vodnjaki iz letošnjega razpisa v občinah Zreče, Cankova, Tišina in Borovnica.
Od leta 1998 so v okviru Heliosovega sklada obnovili 68. vodnjakov in pripravili skupaj 28 zasnov vodnih učnih poti. Sredstva, ki omogočajo delovanje Heliosovega sklada se stekajo od prodaje okolju prijaznih premazov znamk Bori, Tessarol in Ideal. Od vsakega prodanega litra premaza označenega z »ribico v soncu«, gre v sklad 25 centov.

Slovenija do 11 junija 2010 ni prenesla v svoj pravni red nove evropske direktive o kakovosti zraka, ki nadomešča štiri predhodne direktive s tega področja. Evropska komisija je Sloveniji konec novembra izrekla še drugi opomin in pozvala, naj to naredi v dveh mesecih. Evropska komisija lahko v nasprotnem primeru vloži tožbo na Sodišču EU.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnik o ocenjevanju in obveščanju javnosti o kakovosti zunanjega zraka. V slovenski pravni red bosta prinesla novo direktivo o kakovosti zunanjega zraka. Uredba o kakovosti je trenutno v medresorskem usklajevanju in bo posredovana v sprejem na vlado.
Evropska komisija že trikrat vložila tožbo proti Sloveniji na Sodišči EU zaradi kršenja pravnega reda EU na področju okolja, vendar pa Slovenija do sedaj še ni plačala kazni.
Marca 2009 je bila Slovenija prvič obsojena zaradi kršitev pravnega reda EU na področju okolja, ker ni v predpisanem roku ustrezno prenesla direktive o okoljski odgovornosti v svojo nacionalno zakonodajo.
Oktobra 2010 pa je Sodišče EU z ugotovitveno sodb presodilo, da Slovenija krši pravo Evropske unije, odločbe IPPC direktive.
Ugotovitvena sodba zaradi neizpolnjenih obveznosti po IPPC še ne pomeni finančno sankcijo za Slovenijo, vendar lahko Evropska komisija v tej zadevi nadaljuje postopek proti Sloveniji tako, da državo s ponovnim opominom pozove, naj kršitev v določenem roku odpravi, sicer lahko vloži tožbo proti Sloveniji tožbo z zahtevkom za plačilo denarne kazni.

Nočni sprehod skozi prestolnico v veselem decembru je kljub mrazu lahko pravi užitek. Temo so pregnale novoletne lučke, ki nam kljub nočnemu mraku in pastem noči, dajejo občutek varnosti. Prejšnji teden smo zapisali nekaj ugotovitev anketne raziskave, ki smo jo v zvezi z varčnejšimi LED svetili naslovili na občine. Ogromna količina okraskov pa je v nas zbudila tudi zanimanje o tem, koliko okraskov je pravzaprav obogatilo drevesa in poslopja hiš, koliko ur dnevno so prižgani, kakšna je posledično poraba energije in nenazadnje, koliko občinskega denarja smo davkoplačevalci za to namenili, ne da bi nas po tem kdo vprašal….

Anketni vprašalnik smo poslali vsem slovenskim občinam, nanj pa se jih je odzvalo slabih 15 %. Polovico anketiranih jih šteje manj kot 3000 prebivalcev, 20 odtotkov vprašanih občin ima med 3000 in 10000 ter 35 odstotkov jih ima več kot 10000 prebivalcev. Izmed mestnih občin se je odzvala edino MO Celje, vse ostale pa so naš vprašalnik ignorirale vključno s prestolnico, tako da se za sodelovanje zahvaljujemo predvsem manjšim občinam, ki so si vzele nekaj minut za izpolnitev ankete.
Večina slovenskih občin je novoletne lučke prižgala v prvem decembrskem tednu in jih bo ugasnila v prvi polovici januarja. Več kot polovica občin ima razsvetljavo prižgano od 8 do 10 ur na dan, le nekaj jih ima manj kot 8 ali več kot 12 ur dnevno. 75 % občin je odgovorilo, da bodo uporabile manj kot 2500 metrov novoletnih okraskov in da je ta količina enaka lanskoletni, pri 15 odstotkih je večja zaradi dopolnitve starih zalog, pri ostalih 10 ostotkih pa je manjša predvsem zaradi dotrajanih okraskov in varčevanja.
Z navedeno količino bo 80 % vprašanih občin poskrbelo tudi za okrasitev podeželja, ostale pa ne skrbijo za podežlje. Dobrih 60 ostotkov občin, ki so imele podatek o porabi električne energije, so navedle porabo manj kot 10000 kW, kar je v primerjavi z Ljubljano, ki je lani porabila 26400 kW, precej manj, manjšo porabo električne energije pa pričakuje le 10 odstotkov vprašanih občin.
Ob vseh teh podatkih o novoletni razsvetljavi nas je seveda zanimala tudi finančna stran decembrskega projekta. 65 % občin je za celotno izpeljavo novoletnega okraševanja, v katerega je vključeno nakup novih okraskov, montaža in demontaža svetil, poraba električne energije in morebitne prireditve, namenilo manj kot 5000 evrov, le ena občina bo namenila več kot 20000 evrov, ostale pa manj kot 15000 evrov

Evropska komisija je v petek zagnala uporabnikom prijazno spletišče o čistih vozilih, namenjeno javnim organom in vsem, ki jih skrbi za okolje in jim bo tako pomagalo pri izbiri najčistejših in energetsko najučinkovitejših vozil na trgu.

Portal o čistih vozilih, ki zajema osebne avtomobile, lahka in težka gospodarska vozila ter avtobuse, bo v veliko pomoč, saj je treba v skladu z direktivo o čistih in energetsko učinkovitih vozilih od tega meseca dalje pri nakupu vseh vozil, namenjenih storitvam javnega prevoza, upoštevati porabo energije ter emisije CO2 in onesnaževal. Novi portal zagotavlja informacije o različnih tehnologijah, porabi energije in emisijah vozil, ki so na voljo na evropskih trgih. Ponuja pregled zakonodaje na tem področju na ravni EU in v vseh državah članicah ter nudi podporo pri skupnih javnih naročilih.

Mesta so zažarela v soju novoletnih luči, prireditve na prostem se razvrščajo ena za drugo. V občudovanju prijetne svetlobe na novoletnih dreveščkih smo se v društvu Planet Zemlja malce pozanimali, koliko slovenskih občin je stara svetila zamenjalo z varčnejšimi in okolju prijaznejšimi LED svetili, ki v povprečju porabijo okrog 70 % manj električne energije kot stare žarnice in tako občutno manj onesnažujejo okolje. Vprašalnik smo poslali vsem občinam, nanj pa se jih je odzval približno 15%.

Ena tretjina slovenskih občin, je že večino ali celo vse stare žarnice nadomestila z novimi LED svetili, medtem ko ostale, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, starih svetil še niso zamenjale, a jih vendar v kratkem nameravajo. Dober odstotek občin se je odločilo okrasiti javne površine s pomočjo otroške kreativnosti, saj bodo šole in vrtci prispevali ročno izdelane lampijončke in ostale okraske. Občine pa niso naklonjene le kvaliteti zelene narave, ampak so v letošnjem letu mislile tudi na živali. Kar 75 % občin letos ne bo imelo organiziranega ognjemeta, ostale pa ga bodo izvedle v povprečni dolžini šestih minut.

V čarobnih trenutkih prijetnih praznikov lahko uživamo tudi brez pokanja in v preprosti okrasitvi. Počasi, a vztrajno širimo zeleno miselnost in s skrbjo za naravo bomo preživeli priljubljene praznike.