Globalno segrevanje odkriva skrivnosti

andiV argentinskih Andih so zaradi globalnega segrevanja in taljenja ledu našli tri odlično ohranjena trupla otrok, umrlih v verskem žrtvovanju Inkov, ki so bili pred 500 leti v znak žrtvovanja prepuščeni nemilostni naravi Andov, kjer so tudi zmrznili, njihova telesa pa so se mumificirala.

Danes je temperatura ozračja precej višja, posledično se stopnjuje taljenje ledu in snega. Kot zatrjujejo strokovnjaki, naj bi tovrstna podnebna sprememba še naprej odkrivala skrivnosti misteriozne civilizacije, obenem pa odgovore in zaključek žalovanju zapisujejo tudi žalovalci, ki so izgubili svoje najbližje v mrzlih gorah in se nikoli niso uspeli primerno posloviti od njih, saj je bilo trupla nemogoče najti.

Najdena trupla treh otrok bi v normalnih pogojih razpadla, zato so danes shranjena v posebno ohlajenem ohišju in na ogled v argentinskem muzeju.

Vir: TeeHugger
Foto: Wikipedia

Bliža se svetovni dan mokrišč

mokrisceSvetovni dan mokrišč vsako leto obeležujemo v spomin na 2. februar 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija o mokriščih mednarodnega pomena. Ramsarska konvencija je začela veljati leta 1975, Slovenija pa je k njej pristopila leta 1992. Države pogodbenice se s podpisom konvencije obvežejo, da bodo izvajale politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak zagotavljala smotrno rabo in varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost vseh mokrišč.

Kaj sploh je mokrišče?

Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Letošnja vodilna misel

Vodilna misel letošnjega svetovnega dneva mokrišča pa je prepletanje med mokrišči, gozdovi in vodami ( MOKRIŠČA – GOZDOVI – VODA). V mednarodnem letu gozdov tako tudi svetovni dan mokrišč poudarja pomen gozda pri ohranjanju mokrišč.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Foto: Wikipedia

Poceni sintetično gorivo brez emisij CO2

sinteticno-gorivoKot poroča Avtomanija, je družba Cella Energy iz Velike Britanije razvila sintetično gorivo brez emisij CO2.

Tehnologijo so štiri leta razvijali v strogi tajnosti na prestižnem Rutherford Appleton Laboratoryju pri Oxfordu. Prvi testi so pokazali tudi, da bo mogoče gorivo uporabiti v motorjih v avtomobilih brez modifikacij.

Foto: Wikipedia

Pretirano umivanje nam lahko škodi

tusiranjeS pretiranim tuširanjem sprožamo telesu neprijetno reakcijo, saj vroča voda vpliva na delovanje maščob. »Uporaba vroče vode v kombinaciji s cenejšim milom privede do uničenja zaščitnega plašča, kar povzroča vedno večjo dovzetnost za vse kemikalije, ki prihajajo v naše telo,« nam je povedala Tatjana Kruder, univerzitetno diplomirana živilska tehnologinja.

Kot napotek naj vam razkrijemo še skrivnost naših babic, ki smo jo v današnjem času, ko imamo vsega dovolj na razpolago, potisnili nekam globoko v zavest, a je kljub temu modrost uporabna. Z eno samo kapljico mila, ki jo stisnemo na gobico za umivanje telesa, lahko učinkovito očistimo celotno telo, ob nujno potrebnem večkratnem tuširanju pa je nedvomno priporočljiva zgolj uporaba vode.

Kruderjeva je ob tem še dodala: »Ko sem bila otrok, smo se kopali in tuširali enkrat tedensko, pa zaradi tega nismo bili nič bolj bolni. Včasih ljudje niso tako močno skrbeli za higieno, s čimer so se seveda širile infekcijske bolezni, danes pa smo si nakopali drugačne bolezni. Ker enostavno živimo v preveč sterilnem okolju.«

Foto: hansgrohe-usa.com

Umazanija v našem domu

hrana-hladilnik-2Če ste vse življenje zmotno menili, da je kopalnica in straniščna školjka v njej najbolj umazan predel v vašem stanovanju, naj vam razkrijemo resnico.

Največ umazanije, bakterij in mikrobov se skriva v priljubljeni kuhinji. Če smo še natančnejši, se v kotičku, ki ga poznamo pod imenom hladilnik, zaradi prisotnosti hrane na njej razvijajo mikroorganizmi, ki so najbolj nevarni. V hladilniku so poleg mikrorganizmov prisotne tudi kemikalije, ki jih tja prinesemo s hrano: pesticidi, razkužila, kemikalije v plastiki, posodi …

Naj vas še obogatimo s podatkom, da povprečna družina na leto porabi za polno kopalno kad čistil in celo do 40 kilogramov pralnega praška.

Že veste, česa naslednjič ne boste kupili v trgovini?

Foto: ssmrocks.com

Matej Praprotnik se v službo vozi z vlakom

matej-praprotnik-osnovna2Matej Praprotnik, novinar in nedvomno eden izmed bolj prepoznavnih glasov najbolj poslušanega radia v Sloveniji, je v našem pogovoru med drugim povedal: » Ekologija me zanima, zato sem kolesar, ki ločuje odpadke, tudi nafto od morja, če je treba. Po naključju sem bil v ZDA približno toliko časa, kolikor je trajala ekološka katastrofa v Mehiškem zalivu. Zanimanje je torej osebno in profesionalno.«

Na našo pobudo o slabih kolesarskih stezah, kraji koles in odpovedi udobju pa je odvrnil: »Bolj problematične so kolesarske poti, ki potekajo ob največjih prometnih vpadnicah. Mesto pa tudi še danes nima dokumenta, na katerem bi pisalo prometna politika. V Sloveniji smo še vedno navdušeni nad avtomobili in bojim se, da bo to navdušenje trajalo še nekaj časa.