Helios nagradil osem šol

Konec novembra je komisija Heliosovega sklada, sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Ministrstva za okolje in prostor ter hidrogeologa, pregledala 11 prijavljenih zasnov vodnih učnih poti za leti 2009 in 2010. Izbranih je bilo osem šol v občinah Rogašovci, Slovenske Konjice, Podlehnik, Žužemberk, Kozje, Sevnica, Radenci in Gornja Radgona, ki bodo za svoje naloge prejele, vsaka po 1.050 evrov denarne nagrade oz. skupaj 8.400 evrov. helios

V 12 letih delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bilo ob 68. obnovljenih vodnjakih v 59. občinah, skupaj izdelanih še 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Številne od teh so zaživele tudi v naravi. Vodne učne poti so dodana vrednost obnovljenih vodnjakov, saj jih lokalna skupnost z umestitvijo v prostor oživi, učencem in prebivalcem pa širi okoljsko zavest in odgovorno ravnanje do lastnega okolja. Helios in okoljsko ministrstvo bosta v januarju 2011 v Lipici pripravila srečanje nagrajenih osmih šol, kjer bodo projektne skupine predstavile svoje naloge, ter si ob druženju ogledali še Kobilarno Lipica.
Vsebinsko pestro bero prijavljenih raziskovalnih nalog zasnov vodnih učnih poti so osnovnošolci in letos prvič tudi srednješolci pripravljali skupaj s svojimi mentorji na terenu, kjer so raziskovali in povezovali v smiselno celoto razne oblike vodnih virov, potoke, mokrišča, drevesa in gozdne poti, cerkve in kapelice, zgodovinska obeležja in druge lokalne znamenitosti. Priprava vsebinskih podlag je osnova za kasnejšo izvedbo in dodelavo teh učnih poti. Vodne učne poti z namenom oživljanja vodnega vira so namenjene učencem kot učilnica v naravi za spoznavanje delovanja naravnih ekosistemov ali pa zadnje čase obiskovalcem kot zanimive izletniške točke v turističnem razvoju manjših krajev. Šele z dejansko ureditvijo vodnih in/ali gozdnih učnih poti opremljenih s informacijskimi tablami in kažipoti prebivalci dejansko spoznajo in ozavestijo svoje lokalno bogastvo vredno ogleda in širše pozornosti. Dober primer oživitve je Haloški vodnjak na Gorci v občini Podlehnik, ki povezuje etnološki muzej na prostem, gozdno učno pot in po 30 letih obnovljen vodni vir v globeli, katerega si ogledujejo številni obiskovalci Haloz.
Dogodki in prireditve v zvezi z učnimi potmi pripomorejo k bolj odgovornemu odnosu do narave in bližnjega okolja, kar je še posebej opazno v manjših krajih, kjer želijo ljudje imeti urejen svoj kraj. Projektne naloge priprav zasnov vodnih učnih poti so nastale kot razširitev projekta oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov, v katerem občine s pomočjo krajevnih skupnosti ali raznih društev obnovijo izbrani vodni vir. Sodelovanje šol v projektu je tudi eno izmed prednosti pri izboru prijavljene občine. Znotraj Heliosovega sklada poteka izbor vodnih učnih poti od leta 2004. Vsako leto izberejo in nagradijo 4 šole. Do sedaj je bilo nagrajenih že 20 šol v skupni vrednosti 21.000 evrov.
Za leto 2009 so bile izbrane šole z nalogami : OŠ Sveti Jurij v občini Rogašovci za Vodna učna pot Ledava, OŠ Pod Goro v občini Slovenske Konjice za Vodno učno pot v Subregiji Dravinjsko, OŠ Martin Kores v občini Podlehnik za Vodno učno pot – Napeljimo vodo na turistični mlin in OŠ Žužemberk, podružnica Ajdovec za Vodno učno pot Oskrba z vodo na Ajdovški planoti. Za leto 2010 so izbrane šole: OŠ Lesično v občini Kozje za Vodna učna pot Lesično, OŠ Krmelj v občini Sevnica za Vodno učno pot Krmelj, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci za Vodna učna pot k Stüdenici in OŠ Gornja Radgona za Vodno učno pot med vrelci življenja v Ščavniški dolini.
Projekti Heliosovega sklada se bodo nadaljevali spomladi 2011, saj na odprtje čakajo še štirje vodnjaki iz letošnjega razpisa v občinah Zreče, Cankova, Tišina in Borovnica.
Od leta 1998 so v okviru Heliosovega sklada obnovili 68. vodnjakov in pripravili skupaj 28 zasnov vodnih učnih poti. Sredstva, ki omogočajo delovanje Heliosovega sklada se stekajo od prodaje okolju prijaznih premazov znamk Bori, Tessarol in Ideal. Od vsakega prodanega litra premaza označenega z »ribico v soncu«, gre v sklad 25 centov.

Bo Slovenija plačala finančno kazen zaradi zamude prenosa pravnega reda evropske direktive o kakovosti zraka v svojo zakonodajo?

Slovenija do 11 junija 2010 ni prenesla v svoj pravni red nove evropske direktive o kakovosti zraka, ki nadomešča štiri predhodne direktive s tega področja. Evropska komisija je Sloveniji konec novembra izrekla še drugi opomin in pozvala, naj to naredi v dveh mesecih. Evropska komisija lahko v nasprotnem primeru vloži tožbo na Sodišču EU.sodisce1

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnik o ocenjevanju in obveščanju javnosti o kakovosti zunanjega zraka. V slovenski pravni red bosta prinesla novo direktivo o kakovosti zunanjega zraka. Uredba o kakovosti je trenutno v medresorskem usklajevanju in bo posredovana v sprejem na vlado.
Evropska komisija že trikrat vložila tožbo proti Sloveniji na Sodišči EU zaradi kršenja pravnega reda EU na področju okolja, vendar pa Slovenija do sedaj še ni plačala kazni.
Marca 2009 je bila Slovenija prvič obsojena zaradi kršitev pravnega reda EU na področju okolja, ker ni v predpisanem roku ustrezno prenesla direktive o okoljski odgovornosti v svojo nacionalno zakonodajo.
Oktobra 2010 pa je Sodišče EU z ugotovitveno sodb presodilo, da Slovenija krši pravo Evropske unije, odločbe IPPC direktive.
Ugotovitvena sodba zaradi neizpolnjenih obveznosti po IPPC še ne pomeni finančno sankcijo za Slovenijo, vendar lahko Evropska komisija v tej zadevi nadaljuje postopek proti Sloveniji tako, da državo s ponovnim opominom pozove, naj kršitev v določenem roku odpravi, sicer lahko vloži tožbo proti Sloveniji tožbo z zahtevkom za plačilo denarne kazni.