Planet Zemlja

S pisateljico, manekenko in častno članico našega društva Tjašo Kokalj smo spregovorili o njenem življenju, delu in prostem času, med drugim pa nas je zanimalo tudi, kakšen je njen doprinos k skrbi za okolje.

»Ja, ločujem odpadke, uporabljam varčne žarnice in podobno, ker menim, da je potrebno spremeniti kulturo razmišljanja. To so minimalne stvari, ki ti ne vzamejo veliko časa, ampak so način življenja. Ne grem v ekstreme in si npr. gradim »zeleno« hišo, zato ker tako zavzeta nisem, vendar menim, da smo Zemljo izrabljali toliko stoletij in se nam sedaj vse podira,« je priznala Tjaša.

Malce zaskrbljeno pa je še podala mnenje o naši sebičnosti in vračanju Zemljinega udarca: »Skrajni čas je, da Zemlji damo nekaj nazaj. Če bi cel svet danes začel živeti zeleno, bi se situacija še vedno slabšala, ker smo naredili že toliko škode in bi se stanje izboljšalo šele čez več let. Zelo me je prizadel film Neprijetna resnica Ala Gora, ko sem nekako začela razmišljati o tem.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

V Indiji so pri obsežnem projektu popisa populacije tigrov ugotovili, da se je njihovo število v zadnjem letu le povečalo.

Raziskovalci so med popisom zabeležili 1.706 predstavnikov ogrožene vrste velikih mačk, kar je kar tristo več kot pred štirimi leti.

Indijski minister za okolje Jairam Ramsh je povedal, da so rezultati študije izjemno razveseljujoči, a je pri tem poudaril, da obenem nikakor ne pomenijo rešitev vrste, saj je bil upad v njihovem številu v zadnjih desetih letih gromozanski.

Leta 2002 so v Indiji našteli okoli 3.600 tigrov, pet let kasneje pa le še 1.411 tigrov, medtem ko je pred približno stoletjem na tem območju živelo okoli 100.000 tigrov. Glavna razloga za njihov upad sta krčenje habitata in divji lov, vse to pa zgolj za namene krzna in izdelavo izdelkov tradicionalne kitajske medicine.

Vir: Svarog.org

Foto: Wikipedia

Določene države članice bodo po sklepu Evropske komisije po določenih pravilih lahko brezplačno dodeljevale emisijske kupone v energetskem sektorju.

Od začetka tretje faze sistema EU za trgovanje z emisijami (2013-2020) bo moral energetski sektor načeloma kupovati vse svoje emisijske kupone. Vendar se do leta 2019 deset držav članic lahko odloči, da bodo elektrarnam omejeno število pravic dodelile brezplačno, namesto da bi jim jih prodale.

Ta izjema bo zadevnim desetim državam omogočila uspešnejšo modernizacijo energetskega sektorja in lažji prehod na proizvodnjo energije z manjšimi emisijami ogljika. Države članice, ki jim bo na voljo ta možnost, so: Bolgarija, Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija.

Vir: PEK

Foto: waitakibio.com

Evropska komisija je včeraj sprejela obsežno strategijo z naslovom “Promet 2050″ za konkurenčen prometni sistem, s katerim želi povečati mobilnost, odstraniti glavne ovire na ključnih področjih prometnega sektorja ter spodbuditi rast in zaposlovanje.

Med cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2050, so: v mestih postopoma zmanjšati uporabo avtomobilov, ki uporabljajo „klasična goriva”, povečati delež trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v zračnem prometu na 40 % ter emisije ladij zmanjšati vsaj za 40 %, preusmeriti 50 % cestnega tovornega in potniškega prometa na srednje razdalje na železnice in vodne prometne poti.

Ti predlogi naj bi prispevali tudi k močnem zmanjšanju evropske odvisnosti od uvožene nafte, prispevali k 60-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometnem sektorju do leta 2050 in k spremembi prometnih vzorcev na področju potniškega in tovornega prometa.

Vir: PEK

Foto: Flickr.com

Leta 2002 so v Ameriki zbrali vzorce 139 izvirov vode in jih testirali za 95 različnih kemikalij, ki jih dnevno zlivamo v odtoke. Rezultat je pokazal, da 80 % vzorcev vsebuje vsaj eno od teh kemikalij.

Največ škode tako odtoku kot okolju naredijo razna zdravila in izdelki za osebno nego, ki vsebujejo agresivnejše kemične sestavine.

Prav tako so škodljivi kuhinjski odpadki (maščobe, olje …), ki ne samo da zamašijo odtoke, ampak tudi povzročajo škodo na kanalizacijskih sistemih in čistilnih napravah, kar pomeni dodatno grožnjo za okolje.

Med zanimivejšimi predmeti, a nič manj pogostimi, pa se v odtokih in kanalizacijah znajdejo tudi: izdelki za intimno nego, kondomi in kontracepcijska sredstva, motorno olje, barve, gorljive snovi, lak za nohte, kisline, zdravila s pretečenim rokom uporabe ter papirnate brisače.

Zato naslednjič premislite, ali vam odtok služi kot odlagališče vaših odpadkov, saj se vendarle vse vrne nazaj.

Vir: BodiEko.si

Včeraj zvečer smo povsod po svetu v več kot 120 državah in 4000 mestih za 60 minut izklopili električne naprave. Akcija, ki od leta 2007 poteka v organizaciji WWF, tako poziva vse ljudi, da z izklopom stikala simbolno vplivajo na večjo ozaveščenost o varstvu podnebja.

Če sami niste bili med ozaveščevalci in ste akcijo zamudili, preskočili ali zgolj prezrli, lahko poskusite pozitivno vplivati na okolje tako, da zmanjšate temperaturo svojega doma za 1ºC in s tem zmanjšate letno do 300kg emisij CO2, jeste manj ali nič mesa, kajti živalske farme so velike onesnaževalke s toplogrednimi plini, ali pa na toplo nedeljsko popoldne posadite drevo. Zavedajte se, da eno drevo v svojem življenju veže eno tono ogljikovega dioksida.