Planet Zemlja

Evropska komisija je danes objavila seznam 31 finalistov za nagrado RegioStars - evropsko regionalno nagrado, ki jo vsako leto podeli najbolj inovativnim projektom, podprtimi s sredstvi evropske regionalne politike.

Projekti, ki so prišli v ožji izbor, se potegujejo za pet nagrad pod tremi naslovi: konkurenčnost gospodarstva, nizkoogljično gospodarstvo ter informiranje in komuniciranje. Med nominiranci sta tudi dva slovenska projekta.

V kategoriji teritorialnega sodelovanja je tako nominiran projekt “Izmenjaj izkušnje, Evropa: Politika Inovacije Oblikovanje”, pri katerem poleg partnerjev iz Walesa in še sedmih evropskih regij sodeluje tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje iz Ljubljane. V kategoriji informiranja in komuniciranja se za nagrado najboljše promocijske fotografije poteguje Regionalni center za ravnanje z odpadki Savinjske regije.

Vir: Evropska komisija

Na letošnji Eko konferenci z naslovom »Cena podnebnih storitev« se bodo zvrstila predavanja številnih uglednih strokovnjakov za ekologijo, klimatologijo, ekonomijo, izobraževanje, komunikologijo in druga področja, med uvodnimi predavatelji pa bodo prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, prof. dr. Peter Novak z Visoke šole za tehnologijo in sisteme, prof. dr. Žiga Turk s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, prof. dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete, Marjan Mateta z Gospodarske zbornice Slovenije in številni drugi.

Eko konferenco, ki jo v sodelovanju pripravljata društvo Planet Zemlja in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in se bo zgodila v četrtek in petek, 21. aprila in 22. aprila, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo dopolnil bogat spremljevalni program, saj se bo v petek zaključila že tradicionalna akcija Zemljo so nam posodili otroci, ob zaključku konference pa bo društvo Planet Zemlja nekaterim šolam in vrtcem v Sloveniji podelilo še naziv Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec.

Udeležba na Eko konferenci je brezplačna, zaradi omejene velikosti prostora pa je potrebna predhodna prijava udeležbe preko uradne spletne strani www.eko-konferenca.org. Tam si lahko tudi več preberete o konferenci, programu in novostih.

Kemija in njeni vplivi nas spremljajo na prav vsakem koraku v življenju, zato je osvetlitev skritih zank imenovane vede zelo pomembno.

»Kemikalije v vsakdanjem življenju« in »Kemijski koktajl na krožniku« sta predavanji, ki ju vodi Tatjana Kruder, univerzitetna diplomirana živilska tehnologinja. Tematiki kemikalij v vsakdanjem življenju so prisluhnili pedagogi osnovne šole Podgora, Kuteževo v Ilirski Bistrici, medtem ko je bilo delavcem v kuhinjah vseh mariborskih vrtcev posredovano znanje o pravilnem rokovanju s hrano.

Naslednji teden pa se bo karavana napotila v štajersko prestolnico in Slovensko Bistrico.

Z Borisom Kobalom smo se pogovarjali o njegovem življenju, gledališču, igri, o svetu. Svoje razmišljanje je strnil: »Kar se tiče Zemlje, moje bližnje okolice, se počutim, kot državljan, občan te krogle, precej frustriran in nemočen. Vedno bolj smo odvisni od zelo ozkega kroga ljudi, ki krojijo usodo planetu.«

Ob odnašanju smeti velikokrat začuti, da bi vse skupaj odvrgel v en zabojnik, a vendar tega potem ne stori. »Se mi pa zdi, da me prepričujejo, naj počnem neke stvari, ker je pomembno, da tako jaz kot ostalih 6, 7 milijard ljudi to počne. Čeprav se potem te sortirane stvari, tako v konkretnem kot prenesenem smislu, prevedejo v glave ljudi, ki sploh ne vejo, kaj bi storili s tem planetom, razen, da ga pehajo v še večjo nesrečo. Menim, da je že prepozno, da nas je narava že sita in nam počasi vrača udarce. In ko se premakne narava, je to katastrofa.«

Preostanek pogovora si lahko preberete na www.razglej.se.

Ob včerajšnjem svetovnem dnevu voda so predstavniki Agencije RS za okolje in ljubljanski župan Zoran Janković namestili opozorilno tablico na pročelje Osnovne šole Vič.

Akcijo nameščanja opozorilnih tabel so v ARSO začeli leta 2005, ko so table nameščali na hidrološke postaje. Direktor ARSO, dr. Silvo Žlebir, je povedal, zakaj se je agencija odločila za akcijo Moč voda: »Med najbolj učinkovite metode zaščite pred poplavami sodijo samozaščitni ukrepi državljanov. In prav ozaveščanje o poplavni ogroženosti je prva stopnica pri učinkovitem izvajanju teh ukrepov.«

Ob tej priložnosti je Zoran Janković, župan MO Ljubljana, dejal: »Zavedati se moramo, da poplav ne bomo preprečili, zagotavljam pa vam, da bomo omilili nastanek škode. Pomembno je, da se ljudi osvešča in obvešča.«

Dejstvo je, da se ozračje segreva in trend se bo nadaljeval, to pa tudi vpliva na meteorološke pojave. Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, nam je povedal: »Kot kaže, bodo v bodoče ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti.« Lanskoletna poplava je bila tretja najsilovitejša v zgodovini Slovenije, a ta ekstrem bo počasi postal običajen. »Zato je ozaveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomemben in tu nastopi nameščanje opozorilnih tablic,« je še zaključil Polajnar.

V preteklih dveh letih so suše prizadele vse države južnega Sredozemlja, vendar pa se s pomanjkanjem vode sooča vse več držav članic. Evropska komisija pričakuje, da bo ta trend v naslednjih letih še naraščal.

Zato je ob današnjem Svetovnem dnevu voda objavila poročilo o napredku glede ukrepov, ki jih države članice izvajajo za spopadanje s pomanjkanjem vode in sušami, navedena pa so tudi nekatera področja, kjer so ukrepi pomanjkljivi, denimo učinkovita poraba vode v stavbah, omejevanje nezakonitega črpanja vode ter izgube v distribucijskih mrežah.

Naslednje leto bo Komisija objavila celovit pregled politike upravljanja z vodami.

Vir: PEK