Planet Zemlja

Današnja akcija Moč voda nas je vodila na Primorsko, v občino Miren-Kostanjevica, kjer smo postavili že četrto opozorilno tablico. Svoje simbolno mesto je dobila na drevesu poleg hidrološke postaje v parku, ki je bil v septembrskih poplavah popolnoma preplavljen in je voda onemogočala dostop do bližnjega mosta.

Najvišji predstavnik občine, župan Zlatko-Martin Marušič, je povedal: »Ljudje se do lanskega leta niso obremenjevali s poplavami, saj nam niso predstavljale nevarnosti. Na septembrske obilne poplave zato nismo bili pripravljeni in so posledice - poleg prizadetih gospodarskih panog - naredile velik psihološki učinek na ljudi. Namen in cilj občine je zmanjšanje ogroženosti, ki jih ne moremo povsem preprečiti. Zato se bodo ljudje morali sprijazniti in živeti v sožitju z naravo. Program sanacij je pripravljen, zadovoljni smo tudi s sanacijo in ureditvijo struge reke Vipave.«

Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, je s predvajanjem filmčka predočil problem obilice vode in poudaril, da želi ARSO s projektom »ohraniti kolektivni spomin in zavest ob moči narave, zato je osveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno in tu nastopi v ospredje pomen akcije »Moč voda« z nameščanjem opozorilnih tablic.«

Igor Podobnik iz Urada za upravljanje z vodami je izrazil podporo povedanemu in dodal: »Podatki opozorilnih poplavnih kart, s katerimi razpolagamo, so dobri, vendar je treba prostorsko načrtovanje upodobiti na način, da bi se zmanjšala škoda, predvsem pa prepovedati gradnjo na poplavnih območjih. Sanacijski program je sprejet, prav tako so v teku dela sanacije.«

Na včerajšnji svetovni dan glasbe in prvi »Praznik glasbe« v Sloveniji je glasbeni vlak vse željne doživljanja melodij na prostem odpeljal iz štajerske prestolnice v Ljubljano.

Med dveinpolurno vožnjo po železniških tirih je potnikom družbo delala navihana Bilbi (Maja Pihler Stermecki), ki je povedala: »Vlak je moje najljubše prevozno sredstvo! Njegov značilen zvok me pomirja in hkrati odpira domišljijske svetove. Ko se mi ne ljubi več sedeti, se rada sprehodim, zaplešem, spijem kavico in pokramljam z drugimi popotniki. Z vlakom sem prepotovala Evropo in med tem napolnila veliko dnevnikov in beležnic. Precej teh idej je dobilo glasbeno preobleko in postalo del Bilbi-sveta.«

Z glasbenimi vlaki smo se v duhu varnega in okolju prijaznega potovanja že zapeljali na koncert Tinkare Kovač v Železniški muzej Ljubljana, na koncert skupine Elvis Jackson v ljubljanskih Križankah ter na velik koncertni dogodek za mlade v Celju - MladiSmo (kjer so nas zabavali Big Foot Mama, Zablujena Generacija in številni drugi izvajalci).

Naslednji glasbeni vlak, že peti po vrsti, bo odpeljal v petek, 24. junija, na festival GorA rockA, kjer nas bodo na odru zabavali Big Foot Mama, Tabu, Elvis Jackson, Nude, Shyam, Adam in drugi.

Po vzoru francoskega Fete de la Musique se bo tudi v Ljubljani danes ob 18. uri pričel prvi Praznik glasbe. Enodnevni festival, na katerem se tako amaterski kot poklicni glasbeniki različnih žanrov brezplačno predstavijo na zunanjih prizoriščih v starem mestnem jedru, je celoviti kulturni dogodek, usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev, promocijo žive glasbe v primerjavi s posneto glasbo, vzpostavljanju odnosa tišina/glasba.

Praznik glasbe je priložnost, da se glasbi odprejo neobičajna prizorišča, kot so bolnice, domovi za starejše občane, muzeji, šole in druge javne zgradbe.

Praznik glasbe zaradi žanrske raznovrstnosti in odprtega značaja predstavlja odlično popestritev bogatega kulturnega in družabnega dogajanja v starem mestnem jedru tako za domačo publiko kot tudi za turiste, ki jim nudimo edinstven vpogled v slovensko glasbeno kulturo.

Na različnih žanrsko opredeljenih, manjših prizoriščih po starem mestnem jedru in na glavnem odru na Prešernovem trgu se bodo skozi dan in zvečer predstavili glasbeniki, ki na ta način lahko izražajo svojo pripadnost in podporo slovenski glasbi. Za mlade glasbenike pa je Praznik glasbe predvsem možnost, da bogatijo izkušnje na področju glasbenega izražanja in ustvarjanja.

Na Praznik glasbe v Ljubljano bo iz Maribora odpeljal tudi glasbeni vlak, na katerem bo potnike spremljala  Bilbi (Maja Pihler Stermecki).

Glasbeni vlaki pridno štejejo železniške tire in navdušence varno vozijo po različnih koncih Slovenije. Zadnji nas je peljal na obujanje mladosti v Celje na glasbeni dogodek Mladi smo, kjer smo se pomlajevali ob glasbenih taktih Big Foot Mame, Zablujene generacije in mnogih drugih.

Naslednji glasbeni vlak nas bo odpeljal jutri, 21. junija, iz Maribora v Ljubljano na »Praznik glasbe«. Na enodnevnem festivalu, ki bo potekal na zunanjih prizoriščih starega mestnega jedra, se bodo predstavili tako amaterski kot poklicni glasbeniki različnih žanrov.

Glasbeni vlak bo iz Maribora krenil ob 11.46 in v Ljubljano prispel ob 14.06. Na dveinpolurnem potovanju z vlakom nas bo spremljala Bilbi (Maja Pihler Stermecki), navihana Mariborčanka, ki je pozornost pritegnila s hudomušnim besedilom in prijetnim glasom v pesmi »Hvala za vijolice«.
Vse informacije o voznih redih, tudi nagradne igre za glasbene vlake, lahko dobite na spletni strani Slovenskih železnic in na Facebookovi strani Grem z vlakom.

Pločevinke so lansko leto praznovale 200 letnico svojega obstoja, saj je uradno prvo pločevinasto konzervo leta 1810 izumil Anglež Peter Durand. Le leto pred tem je francoski slaščičar Nicolas Appert prvi predstavil metodo konzerviranja hrane tako, da jo je zaprl v stekleni kozarec in jo segreval. Zakaj je tako konzervirana hrana ostala sveža, ni znal pojasniti. Vseeno pa se je razveselil nagrade v vrednosti 12.000 frankov. Francoski cesar Napoleon je že leta 1795 razpisal nagrado za tistega, ki mu bo uspelo podaljšati rok trajanja živil, saj bi s tem precej olajšal del logističnih težav vojske pri njegovih osvajalskih pohodih. Tako Appert kot Durand sta s svojo verzijo konzervirane hrane oskrbovala vojsko in mornarico.

Hrana v pločevinastih konzervah je postala popularna šele v prelomu 19. stoletja, ko se je izboljšala metoda konzerviranja, ki je bila pred tem dolgotrajen postopek. Za proizvodnjo ene konzerve so v začetku potrebovali kar 60 ur, potem pa se je proizvodni proces zmanjšal za desetkrat. Druga težava je bilo odpiranje konzerv, saj se še ni pojavil izumitelj odpirača za konzerve. Uporabnikom konzervirane hrane so tedaj svetovali naj za odpiranje uporabljajo kladivo in dleto.

Kdo je prvi izumil praktičen odpirač za konzerve je še danes sporno, saj si izum lastita Anglež Robert Yeates, ki naj bi ga izumil 1855 in Američan Ezra Warnet, ki je svoj izum predstavil tri leta kasneje. Ne glede na to, kdo je izumitelj odpirača za konzerve, le ta v začetku ni bil kakšna revolucionarna ideja. Odpirači za konzerve so postali popularni šele desetletje kasneje, ko so jih brezplačno začeli prilagati h konzervam. Priljubljeni odpirači s kolescem kakršne poznamo danes, so luč sveta ugledali 1925.

Prvo pivo v pločevinki se je na trgovskih policah pojavilo 1935. Toda pivci so prve pločevinke s pijačo z lažjim načinom odpiranja s potegom dobili šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pijača v pločevinkah je nato doživela pravi razcvet. Od leta 1972 pa do danes so za izdelavo aluminijastih pločevink porabili kar 64 milijonov ton aluminija. V reciklažo danes pride približno četrtina vseh proizvedenih pločevink, tako da se jih po svetu vsako uro reciklira kar 9 milijonov.

Reciklaža pločevink je zelo pomembna iz okoljskega stališča. Nenazadnje potrebujejo kar 200 let za razgradnjo, če jih zakopljemo v zemljo. Z reciklažo pa se privarčuje kar 95 odstotkov energije, ki je sicer potrebna za proizvodnjo aluminija iz boksitne rude. Reciklirane pločevinke se z novo vsebino vrnejo na trgovske police že v dveh mesecih.

Projekt Moč voda, ki ga Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pripravlja v sodelovanju z našim društvom, gre naprej svojo pot po Sloveniji. ARSO nadaljevanje projekta tokrat organizira v sodelovanju z Občino Miren-Kostanjevica. Pot zato v sredo, 22. junija, vodi v Miren, kjer bodo ob predstavitvi projekta tudi priložnost za namestitev prve opozorilne table na Primorskem. Simbolno jo bodo postavili ob mostu, katerega okolico je v septembrskih poplavah leta 2010 voda popolnoma preplavila in je bil dostop do njega onemogočen.

Udeležence bo sicer uvodoma pozdravil župan Občine Miren-Kostanjevica Zlatko-Martin Marušič, nato pa bo sledila predstavitev vodje oddelka za hidrološke prognoze na ARSO Janeza Polajnarja o problematiki hidroloških ekstremov ter silovitosti poplav.

Moč voda je projekt, ki se je ob svetovnem dnevu voda začel v Osrednjeslovenski regiji, nadaljeval na Dolenjskem in Gorenjskem, sedaj pa nas bo pot pripeljala na Primorsko. Namen projekta je povečanje osveščenosti o možnosti nastanka poplav, sobivanju z njimi in s tem povečanje samozaščite prebivalcev.

Sestavni del akcije je sicer tudi nameščanje opozorilnih tablic z oznako najvišje izmerjene gladine vode ob poplavah, ki smo jih pred leti nameščali na hidrološke postaje, sedaj pa želimo k sodelovanju pozvati tudi lokalne skupnosti. Z namestitvijo opozorilnih tabel na javne objekte bo opozorilni namen tako hitreje dosegel širši krog prebivalcev poplavno ogroženih območij.